Danes na sporedu

Poroka med Margot (Margit Carstensen) in Kurtom (Ulrich Faulhaber) je navzven gladka in harmonična zveza, v resnici pa se zakonca drug ob drugem dolgočasita; pristna, globoka čustva so že zdavnaj presahnila. Par skupaj z otrokom živi v stanovanju Kurtove matere (Brigitte Mira), kjer se stiskata tudi Kurtova sestra (Irm Hermann) in njen mož (Armin Meier), kar je vzrok nenehnih napetosti in konfliktov, še zlasti zato, ker se tašča neumorno vtika v Margot. Denarja, da bi se odselila, Margot in Kurt nimata, zato se je nekako treba sprijazniti z zadušljivo situacijo. Vendar se pod nakopičenimi pritiski, ki se jim pridruži tudi druga nosečnost, psihično zdravje Margot počasi in vztrajno krha. Vrstijo se napadi tesnobe, dokler za klinično diagnozo ne obvelja kar shizofrenija.

Pesnik Walter Kranz (Kurt Raab) se sooča z nevzdržno ustvarjalno krizo. Nekoč je veljal za preroka svoje generacije in »pesnika revolucije«, zdaj pa že dve leti ni napisal niti besedice. Vse, kar mu je ostalo v življenju, so dolgovi, nadležna žena (Helen Vita) in omejeni brat (Volker Spengler), ki zbira mrtve muhe. V obupu Kranz ubije svojo bogato ljubico in njegova pesniška kri znova vzplamti. Vendar se njegovo novo delo izkaže za plagiat pesmi Stefana Georga, ki ga Kranz manično občuduje. Pesnik se počasi preobraža v megalomana, navdahnjenega s fašističnimi idejami; sledijo kaos, pretepanje, streljanje, vstajenje mrtvih, vsesplošna veselica ...

Premožen par se pred koncem tedna poslovi, saj oba odhajata na poslovni potovanji v tujino. Toda na skupnem posestvu na deželi se nepričakovano spet srečata, v spremstvu svojih ljubimcev. Srečanje je aranžirala njuna invalidna in izjemno inteligentna dvanajstletna hčerka Angela iz sovraštva do njunega licemerstva, ki se tudi sama, v spremstvu neme varuške, poda na posest. Hišo vzdržuje zahrbtna, zlobna gospodinja, ki je s soprogom zapletena v neko dvomljivo zgodbo. Tu je še njen sin, ki se prodaja za pesnika. Angela pri vseh konfrontacijah, ki sledijo, hladno vodi niti intrige, obsedena z otroško resnicoljubnostjo, ki hoče razkriti grde resnice, ki jih osebe te tragedije zmešnjav skrivajo v sebi. In končno na Angelino željo igrajo kitajsko ruleto, ki se izkaže za komaj kaj manj morilsko od ruske. Vse skupaj izzove pravo vrenje emocij in igra se konča z morilsko gesto. Kitajska ruleta je klinično precizno seciranje življenja visoke buržoazije, brezhibna koreografija psiholoških prevratov. Tema je pri Fassbinderju pogosta: izkoriščanje čustev in njihova preračunljivost, tokrat z moderatorjem, otrokom, ki spodbudi razkritje prevar z neusmiljeno igro resnice.