Knjižnica

Knjižnica Slovenske kinoteke (dalje SKINO) prestavlja poleg univerzitetne knjižnice Akademije za gledališče, radio film in televizijo (AGRFT) institucijo ključnega pomena za slovensko filmsko-zainteresirano javnost. Knjižnični fond izvira iz gradiva knjižnice podjetja za filmsko produkcijo, Triglav film, ki je bilo ustanovljeno takoj po drugi svetovni vojni. Leta 1973 je gradivo prešlo pod okrilje knjižnice Filmskega muzeja, ki ga je kot stalno kulturno akcijo ustanovilo Društva slovenskih filmskih delavcev. Leta 1979 je institucionalno zaledje knjižnice prevzel Slovenski gledališki in filmski muzej. Z osnovanjem Slovenske kinoteke, leta 1996, pa je bogata zbirka filmske literature knjižničnega fonda SGFM postala dragocen sestavni del novega zavetišča filmske umetnosti in kulture. Za pestrost knjižnične zbirke, ki jo, ob izvodih standardnega repertoarja izdaj izvirne in prevodne literature (v slovenskem ter, predvsem, srbohrvaškem jeziku) s širokega kinematografskega področja, sestavljajo tudi redki originalni primerki povojne evropske filmske literature, gre zasluga predvsem številnim donacijam slovenskih filmskih zanesenjakov.

SKINO spada v kategorijo specialnih knjižnic * z območja kulture, kar pomeni, da je gradivo, ki ga knjižnica nabavlja, obdeluje in hrani, namenjeno predvsem strokovni javnosti s “filmskega” področja, tj. študentom, predavateljem, raziskovalcem, publicistom, novinarjem in kritikom, ki se prvenstveno ukvarjajo z vprašanji filmske umetnosti in z njo povezanih socio-kulturnih fenomenov. Poleg neposrednih strokovnjakov so v knjižnici dobrodošli tudi vsi tisti ljubitelji filma, še posebej člani Kinotečnega kluba in filmskega kluba Dvorišče, ki bi se želeli o filmskem svetu dodatno ali podrobneje izobraziti.

Nabavna politika knjižnice skuša v prvi vrsti slediti najnovejšim tokovom in trendom na področju filmske publicistike s teritorijev filmske teorije, zgodovine, estetike ter prakse kot tudi s širših območij teorije in zgodovine vizualnih umetnosti. V “ozadju” skušamo graditi in dopolnjevati zbirko temeljnih del iz dinamičnega zgodovinskega razvoja filmske misli, tako tiste, ki temelji na neposrednih raziskavah filmske ustvarjalnosti kot one, ki se je iz svojih konceptualnih izvirov v tradiciji humanističnih in družboslovnih disciplin osredotočila na raziskovanje bistvenih razsežnosti kinematografske umetnosti. V določenem obsegu je nakup usmerjen tudi v “pokrivanje” potreb posameznih oddelkov Slovenske kinoteke in v tem segmentu vezan na neposredne programske projekte kinotečnih oddelkov. Uporabnikom pa skušamo zagotoviti tudi dostop do določenih podatkovnih baz, ki omogočajo hitrejše in prijaznejše selekcioniranje informacij iz neizčrpne zakladnice filmske zgodovine in njene sodobnosti.

Trenutni fond knjižnice obsega 8.452 knjižničnih enot, od tega 4079 monografij, 67 naslovov serijskih publikacij, 13 CD-romov, ostalo pa predstavljajo posamezni letniki revij.

ČLANSTVO IN IZPOSOJA

SKINO je kot specialna knjižnica ** izrazito študijske narave, tako da je izposoja knjižničnega gradiva relativno omejena, saj mora biti le-to na voljo predvsem “specialnim” uporabnikom – zaposlenim in zunanjim sodelavcem – Slovenske kinoteke pri njihovem delu ter študentom za izpolnjevanje študijskih obveznosti. Izposoja na dom je zato praviloma mogoča le pri dvojnikih publikacij, vse ostalo gradivo pa ima status čitalniškega gradiva, kar pomeni, da je na voljo zgolj v prostorih knjižnice.

SKINO je od leta 1998 polnopravna članica v sistemu COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi *** ), kar pomeni, da so tudi katalogi in ostale informacije o gradivu, pridobljenem in obdelanem po letu 1998, na voljo v COBISS bazi podatkov, medtem ko so podatki o preostalem fondu (zaenkrat) še v formatu klasičnih “listkovnih” katalogov, ki so na voljo v knjižnici.

SLOVENSKA KINOTEKA / KNJIŽNICA

podatki iz baze COLIB:

OPOMBE

(*) Kaj je specialna knjižnica?

• Specialna knjižnica posreduje uporabnikom
  1. primarne dokumente, ter
  2. druge strokovne in znanstvene informacijske vire z določenega ožjega ali širšega strokovnega ali znanstvenega področja.
• Sodobna specialna knjižnica širi te dve osnovni nalogi knjižnice na različna druga področja znanstvenega informiranja in komuniciranja in storitev za posebne skupine uporabnikov:
  1. usposabljanje in izobraževanje uporabnikov za uporabo različnih podatkovnih zbirk in računalniških mrež in
  2. tvori in vzdržuje specializirane podatkovne zbirke
• Specialne knjižnice so praviloma
  1. nesamostojne, delujejo v okviru drugih ustanov,
  2. manjše, v večini dela le en knjižničar (knjižnica enega knjižničarja).
• Specialne knjižnice se med sabo zelo razlikujejo, glede na
  1. področje, ki ga pokrivajo,
  2. storitve, ki jih opravljajo.

Specialne knjižnice najdemo pri različnih ustanovah, od podjetij, raziskovalnih inštitutih, državni upravi, bolnišnicah in zdravstvenih zavodih, muzejih in društvih.

Specialne knjižnice v prvi vrsti opravljajo naloge za uporabnike z ustanove čigar sestavni del so, ali pa za zunanje uporabnike, če je to v interesu njihove ustanove ali organizacije.

Specialno knjižničarstvo je pomembno za vse knjižnice, ker v marsičem prvo uvaja in testira nove rešitve v knjižničarstvu, predvsem na področju uvajanja in uporabe informacijske tehnologije, pa tudi na področju marketinga, usposabljanja uporabnikov.

Specialne knjižnice so pogosto tesno povezane z knjižnicami, ki delujejo na področju visokega šolstva (ko gre za podporo raziskovanju), zato v anglosaksonskem in skandinavskem knjižničarstvu uporabljajo skupen izraz, knjižnice, ki podirajo raziskovanje - “research libraries”.

(**) Kako prepričati potencialne uporabnike, zakaj uporabljati specialno knjižnico?

SEDEM DOBRIH RAZLOGOV, ZAKAJ UPORABLJATI SPECIALNO KNJIŽNICO

1. Dobil boš dragocene informacije, ki ti bodo pomagale pri odločitvah.
   V raziskavi, v katero je bilo vključenih pet podjetij, je 80% udeležencev povedalo, da so jim prav specialni knjižničarji pomagali izbrati pravilne odločitve pri njihovih nalogah.
2. Sprejemal boš pametnejše odločitve.
   V isti raziskavi je 75% udeležencev menilo, da jih je prava informacija obvarovala pred napačno odločitvijo.
3. Prihranil boš čas.
   V tej isti študiji je približno dve tretjini anketiranih menilo, da so jim informacije, ki jih je priskrbel specialni knjižničar pomagale prihraniti čas.
4. Tvoje delo bo bolj produktivno.
   Če se boš posluževal storitev, ki ti jih nudi specialna knjižnica, se boš lahko bolj predano posvetil svojemu lastnemu delu, namesto, da zapravljaš čas in energijo za npr. iskanje določene informacije.
   Strokovnjaki so izračunali, da bi v srednje velikem podjetju, ki ne bi imelo knjižnice, posameznik porabil za zbiranje informacij letno kar 94 ur.
   V neki drugi študiji pa, kjer so uporabili pet merilcev produktivnosti (kot sta na primer formalno pisanje in ustna predstavitev) so ugotovili, da so redni obiskovalci knjižnice bolj produktivni od tistih, ki knjižnice ne obiščejo prav pogosto.
5. Svoje delo boš uspešno zaključil.
   V raziskavi, ki je bila izvedena v nekem podjetju, je 90% anketiranih poročalo, da jim je obisk v knjižnici pomagal, da so uspešno zaključili svoje delovne naloge. In kar 40% jih je priznalo, da svojega dela, brez specialne knjižnice, sploh ne bi mogli opraviti.
   6.Tvoje delo bo bolj kvalitetno.
   V raziskavah, ki so bile izvedene v številnih delovnih organizacijah je več kot pol zaposlenih izjavilo, da so informacije, ki jih je priskrbela knjižnica, pripomogle h kvalitetnejšemu delu.
   7.Lahko celo postaneš “fast-tracker” (tisti, ki znajo najhitreje poiskati prave informacije)
   V neki študiji, so določeni zaposleni prejeli posebne nagrade ali bili izbrani za člane pomembnih skupin, namenjene reševanju problemov. V povprečju so ti bolj pogosto uporabljali specialno knjižnico kot tisti, ki niso dosegli teh dosežkov.
   V nekem podjetju, je bilo 25 zaposlenih spoznanih za “fast trackerje”. Kljub podobnim rezimejem s svojimi sodelavci, se je izkazalo, da ti mnogo bolj pogosto uporabljajo knjižnico kot njihovi, manj uspešni, sodelavci.
   Vir: URL: http://www.sla.org/seven.html

(***) Kaj je sistem COBISS?

COBISS povezuje in podpira funkcije in dejavnosti knjižnic, informacijskih centrov in informacijskih servisov v Sloveniji, ki uporabljajo enotno metodologijo distribuirane obdelave podatkov, programsko opremo COBISS ter druge storitve in proizvode Instituta informacijskih znanosti (IZUM), ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot javni neprofitni zavod s funkcijo bibliografskega in informacijskega servisa.

COBISS zagotavlja vključenim organizacijam učinkovito podporo pri avtomatizaciji knjižnične dejavnosti na lokalni ravni ter pri njihovem povezovanju v integriran knjižnični informacijski sistem. Na tej podlagi se oblikujejo vzajemna in lokalne baze podatkov ter katalogi knjižničnega gradiva. Sistem COBISS/OPAC omogoča uporabnikom online dostop do navedenih baz podatkov in katalogov ter do številnih drugih (domačih in tujih) baz podatkov, katerih ponudbo organizira IZUM v dogovoru z njihovimi proizvajalci/dobavitelji.

IZUM je zasnoval in razvija sistem in servise COBISS ob sodelovanju s številnimi knjižnicami in informacijskimi centri (iz Slovenije in iz drugih držav) pri avtomatizaciji njihovega poslovanja in medsebojnega povezovanja z uporabo sodobne informacijske tehnologije.

COBISS predstavlja nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije, ki je leta 1987 najprej povezoval tri slovenske knjižnice, istega leta je bil v okviru nekdanje Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejet kot skupna osnova knjižničnega informacijskega sistema, zatem pa tudi kot del zveznega projekta izgradnje sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije. V letih od 1988 do 1991 je med knjižnicami v sistemu sodelovalo šest nacionalnih knjižnic in večje univerzitetne knjižnice.

Po razpadu SFR Jugoslavije je financiranje razvoja sistema COBISS prevzelo takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. COBISS predstavlja danes temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije in je s tem eden nosilnih segmentov informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja in kulture.

V sistemu COBISS aktivno sodeluje preko 240 največjih slovenskih knjižnic vseh vrst (nacionalna, univerzitetne, fakultetne, specialne, splošnoizobraževalne in šolske), zato ga že lahko označimo tudi kot virtualno (elektronsko) knjižnico Slovenije. Več sto manjšim knjižnicam (predvsem šolskim) služi sistem COBISS kot vir bibliografsko-kataložnih informacij z možnostjo online prenosa bibliografskih zapisov (download) v lokalne aplikacije na osebnih računalnikih.

Programska oprema COBISS podpira različne funkcije knjižnic (iskanje v bazah podatkov, vzajemna katalogizacija, izposoja, izpisi …) z možnostjo izbire uporabniških vmesnikov v več jezikih. Navedena programska oprema je originalni proizvod IZUM-a.
Programsko opremo COBISS pri avtomatizaciji svojega poslovanja uporabljajo tudi nekatere knjižnice v drugih državah (BiH, Makedonija in ZRJ ter slovenski knjižnici v Avstriji in Italiji).

Povezava: [http://cobiss.izum.si/]