Muzejski oddelek Slovenske kinoteke ima svoje korenine v Filmskem muzeju, ki ga je leta 1973 ustanovilo Društvo slovenskih filmskih delavcev kot stalno kulturno akcijo. Leta 1976 so bile postavljene osnovne smernice zbiralne politike muzeja – sistematično zbiranje eksponatov, pomembnih za zgodovino slovenskega filma, in dokumentiranje slovenske filmske proizvodnje. 1. februarja 1979 se je Filmski muzej priključil Slovenskemu gledališkemu muzeju, ki se je preimenoval v Slovenski gledališki in filmski muzej. Z ustanovitvijo Slovenske kinoteke je Filmski muzej postal integralni del nove ustanove in v kinotečni okvir so bile prenesene tudi vse zbirke. V svoji tridesetletni zgodovini je filmski muzej razvil tudi razstavno dejavnost, njegova podatkovna baza pa je bila osnova za izdajanje publikacij o slovenskem filmu. Danes muzejski oddelek Slovenske kinoteke nadaljuje delo filmskega muzeja, vendar se je področje delovanja razširilo; prevzel je skrb za zbiranje, ovrednotenje muzealij, pomembnih za zgodovino filma in kinematografije na Slovenskem. Eksponate smo pridobili z donacijami in nakupi.

Muzejski inventar je raznovrsten in zato razdeljen v posamezne zbirke:
Zbirka tehniških muzealij vsebuje predmete iz filmske predzgodovine (laterna magica, taumatrop, zoetrop, tahiskop); filmsko tehniko, konstruirano in izdelano v Sloveniji (35-, 16- in 8-milimetrski projektorji s priborom iz tovarne Iskra v Kranju), filmsko tehniko, ki so jo uporabljali slovenski filmski ustvarjalci (kamera in projektorji B. Jakca, kamera turistovskega društva Skala, kamera in projektorji filmskega amaterja P. Merkuja iz Trsta …), in tehnično opremo slovenskih kinematografov.

Zbirka plakatov hrani plakate za vse slovenske filme, originalne plakate za tuje filme, plakate slovenskega distribucijskega podjetja Vesna film in distributerjev iz nekdanje Jugoslavije.

V zbirki programskih letakov so prospekti za slovenske filme in originalni, slovenski ter srbohrvaški prospekti za tuje filme.

V zbirki razglednic bi bilo potrebno izpostaviti predvsem zaključeno zbirko steklarja Sivca iz Tolmina z okoli 1500 razglednicami, ki so bile kupljene v letih od 1925 do 1932, ter zbirko originalnih razglednic in fotografij s podobo prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, ki so jih posneli slovenski, nemški in francoski fotografi.

Scenografska zbirka obsega popolno zapuščino inženirja Nika Matula in posamezne skice drugih slovenskih filmskih scenografov.

V zbirki kostumskih skic hranimo dela Mije Jarc, Milene Kumar in Irene Felicijan.

Med umetniškimi deli so gotovo največji zaklad kipi iz žgane gline, ki jih je leta 1915 v Ljutomeru ustvaril nemški filmski režiser Fritz Lang; risbe iz Holywooda Božidarja Jakca, ki so nastale med leti 1929 in 1931, ter fotografski negativi slovenskega filmskega pionirja Karola Grossmanna.

Fototeka je zelo bogata, saj smo prevzeli fotografski arhiv distribucijskega podjetja Vesna film, bogato fototeko filmske redakcije slovenske televizije in zasebne zbirke slovenskih filmskih kritikov in publicistov.
Jedro zbirke likovnih predlog za animirane filme predstavljajo risbe Zvonka Čoha in Milana Eriča, pridobljene leta 2005.

Zbirka rokopisov (scenariji, snemalne knjige, dialog liste) obsega obdobje od leta 1945 do 2006.

Zbirka starih filmskih priročnikov izvira iz knjižnice Boštjana Hladnika, Triglav filma in knjižnic drugih donatorjev.

Razstavna dejavnost

Ker Slovenska kinoteka nima svojih razstavnih prostorov, morajo razstave muzejskega oddelka gostovati v drugih razstaviščih. Katalogi obširnejših razstav: Lilijana Nedič, Filmska tehnika, 1996; Lilijana Nedič, Zgodovina filma na Slovenskem od arheološkega obdobja do prihoda zvoka, 1997; Jure Mikuž, Lilijana Nedič, Fritz Lang – Skulpture. Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let, 2000.

Ob stoletnici slovenskega filma leta 2005 je muzejski oddelek Slovenske kinoteke v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pripravil tudi stalno razstavo oz. spominsko sobo, posvečeno pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu, v muzeju v Ljutomeru.

Ita Rina

Stalna razstava, posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki jo je pripravila kustosinja muzejskega oddelka slovenske kinoteke Lilijana Nedič, gostuje v Škrateljnovi hiši v Divači, ki je last občine Divača. Razstava je bila postavljena leta 1998 in je odprta tri dni v tednu (sreda, sobota in nedelja). Ob razstavi je izšla tudi monografska publikacija o Iti Rini.

Poklon …

Sedmega julija, na rojstni dan Ite Rine, muzejski oddelek Slovenske kinoteke vsako leto pripravi prireditev z naslovom Poklon …, ki obsega filmske projekcije in izdajo monografske publikacije, posvečene enemu od pomembnejših slovenskih filmskih igralcev. Leta 2003 je izšel Poklon Metki Bučar, ki se je prav tako rodila v Divači. Leta 2004 smo se poklonili Duši Počkaj, leto pozneje Štefki Drolc in leta 2006 Bertu Sotlarju.

Muzejske zbirke

• zbirka filmske tehnike in predfilmskih izumov od leta 1890 dalje; obsega 600 eksponatov
• zbirka filmskih plakatov (za slovenske in tuje filme, plakati slovenskih oblikovalcev za tuje filme, plakati za filmske manifestacije); obsega 6000 inventariziranih enot
• zbirka programskih letakov in propagandnega gradiva od leta 1906 dalje; obsega 2550 inventariziranih enot
• zbirka filmskih razglednic od leta 1900 dalje; obsega 4500 inventariziranih enot
• zbirka scenografskih in kostumografskih skic slovenskih filmskih ustvarjalcev
• zbirka umetniških del slovenskih in tujih filmskih ustvarjalcev (kipi, fotografije, fotografski negativi, razglednice, grafike, risbe, skice)
  zbirka rokopisov (scenariji, snemalne knjige, dialog liste za slovenske in tuje filme)
• fototeka (fotografije iz slovenskih in tujih filmov, portreti in delovni posnetki slovenskih in tujih filmskih ustvarjalcev); obsega 20.500 inventariziranih enot
• zbirka likovnih predlog za slovenske risane filme
• zbirka redkih filmskih knjig in priročnikov od leta 1903 dalje

Pomembnejše razstave

• 1980, Razstava jugoslovanske filmske publicistike.
• 1985, Karol Grossmann: Fotografije – Fritz Lang: Skulpture.

• Razstava Karol Grossmann – Fritz Lang je gostovala v Trstu, Ljutomeru, Zagrebu in Beogradu leta 1986 ter v Salzburgu leta 1992, razstava Grossmannovih fotografij pa še posebej v Berlinu in Parizu leta 1986, v Bitoli in Novem Sadu leta 1987 in v Pordenonu leta 1988.

  Skulpture Fritza Langa so bile razstavljene tudi v slovenski galeriji A&A v Madridu leta 1994 in na razstavi Film-Movie-Cinema, ki jo je pripravila Stiftung Deutsche Kinemathek ob stoletnici filma.

• 1988, Slovenski nemi film.
• 1990, Filmski svet Boštjana Hladnika; Plakati slovenskih celovečernih filmov.
• 1995, Kinematograf v Gorici (Italija); Kinematograf v Ljubljani; Poljski filmski plakat.
• 1996, Filmska tehnika. SGFM, Ljubljana.
• 1996 Slovenski filmski plakat, Praga.
• 1997 Slovenski filmski plakat, Moskva.
• 1997, Ita Rina. Ob devetdesetletnici rojstva prve slovenske filmske zvezde, Moderna galerija.
• 1998 Ita Rina. Stalna razstava v Škrateljnovi hiši v Divači.
  Retrospektive in razstave slovenskega filma: v Gorici (Italija) leta 1981 in v Gradcu (Avstrija) leta 1993.
• Retrospektive in razstave jugoslovanskega filma 1945–1985, v Centru Georges Pompidou v Parizu, in jugoslovanskega nemega filma na Dnevih nemega filma v Pordenonu leta 1986.