maj

Prelomni dogodki v času nastajanja tega filma so se za vselej vpisali v zgodovino slovenskega naroda. Konstituiranje parlamentarne demokracije, poskus narodne sprave, svetovni slovenski kongres, praznik osamosvojitve, desetdnevna vojna.

Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi kavarnarske družine v prelomnih časih.

Madrid, 1980. Režiser Enrique Goded (Fele Martínez) išče zgodbo za svoj naslednji film, ko ga obišče privlačen mladenič, ki se predstavi kot njegov nekdanji sošolec Ignacio (Gael García Bernal). Nazadnje sta se videla pred šestnajstimi leti, ko so Enriqueja vrgli iz šole. Ignacio, zdaj mlad igralec z umetniškim imenom Ángel Andrade, prinese režiserju kratko zgodbo, v upanju, da jo bo ta predelal v scenarij, njemu pa podelil glavno vlogo. Zgodba govori o njunem prijateljstvu in prvem ljubezenskem stiku v katoliški šoli ter o Ignacijevem razmerju z očetom Manolom. A režiser sumi, da Ángel morda le ni oseba, za katero se izdaja.

»Gre za izredno intimen film, a ne ravno avtobiografski. Ni odraz mojega šolskega življenja ali tistega, kar sem doživel ali se naučil v prvih letih madridskega gibanja movida /.../ ni poravnava računov z duhovniki, ki so me 'slabo vzgajali' ali z duhovščino na splošno. Če bi se hotel maščevati, na to ne bi čakal 40 let. Cerkev me ne zanima, tudi kot nasprotnica ne. /.../ Film ni komedija, čeprav ne manjka humorja, niti otroški muzikal, čeprav v njem pojejo otroci. Najraje ga označim za film noir.« Pedro Almodóvar

Almodóvar se vrača v kraj svojega otroštva, La Mancho, ki slovi po silovitem vetru, ki razpihuje požare. Tudi Raimunda (Penélope Cruz) in Sole (Lola Dueñas), sestri raznolikih značajev in podobnih usod, sta svoja starša izgubili v požaru. Energična lepotica Raimunda, ki za vsako ceno ščiti odraščajočo hčer in preživlja brezposelnega moža, nosi v sebi grozljivo skrivnost. Pozna jo le njena mati (Carmen Maura), ki se ji zdaj prikazuje kot duh. Vendar Raimunda za razliko od sestre v prikazni ne verjame. Zgodba o preživetju, v kateri se Almodóvarjeve ženske oklepajo življenja, medtem ko režiser občuduje njihov pogum in vztrajnost v tragičnih in komičnih, grotesknih in subtilnih situacijah.

Zgodba o moškem (Lluís Homar), ki piše, živi in ljubi v temi. Pred štirinajstim leti se mu je na otoku Lanzarote pripetila huda avtomobilska nesreča, v kateri je izgubil vid, pa tudi Leno (Penélope Cruz), ljubezen svojega življenja. Mož je uporabljal dve imeni: kot Harry Caine je podpisoval knjige in scenarije, pod pravim imenom Mateo Blanco je režiral svoje filme. Od nesreče uporablja le psevdonim. Če ne more snemati filmov, lahko preživi le v prepričanju, da je Mateo Blanco umrl v nesreči skupaj s svojo drago. Še ena ekstravaganca Pedra Almodóvarja, mešanica med melodramo, komedijo in filmom noir, zgodba o nori ljubezni, ujeti v kremplje usodnosti, ljubosumja, zlorabe moči, izdajstva in občutkov krivde.

Priznanega plastičnega kirurga Roberta Ledegarda (Antonio Banderas) vse od nesrečne smrti njegove žene zanima le eno: poskuša izdelati umetno kožo, takšno, ki bi lahko rešila njegovo ženo. Po dvanajstih letih truda mu to uspe. Poleg dolgoletnih raziskav pa je za dosego cilja potreboval še kaj drugega: odsotnost vesti, sokrivca in poskusnega zajčka.

»Zelo me privlačijo srhljivke iz 40-ih, režiserjev, kot je Fritz Lang. Pravzaprav sem več mesecev razmišljal, da bi posnel nem, črno-bel film, v slogu Langovih filmov, a scenarij se s to zamislijo ni povsem skladal. Na koncu je bil edini jasen zgled film Oči brez obraza Georgesa Franjuja, pa Frankenstein Mary Shelley, ali še bolje mit o Prometeju, na katerem je ta roman zasnovan.« Pedro Almodóvar

Po stripu Franka Millerja posnet akcijski spektakel in tehnična bravura oživlja legendarno grško-perzijsko bitko pri Termopilah, v kateri se je špartanski kralj Leonidas s 300 vdanimi bojevniki leta 480 pred našim štetjem postavil po robu stokrat številčnejši vojski Perzije. Špartanci so se borili do zadnje kaplje krvi, njihov pogum in požrtvovalnost sta poenotila Grke na Peloponezu.

Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski z veliko otroki, kjer ju ulovi policija. Zasliševanja, pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti. Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved v Berlinu 1977.

Nazaret, rojstni kraj krščanskega tesarja, dandanes pa največja palestinska enklava znotraj izraelske države. Pod krinko banalnega vsakdana se mesta polašča norost. Pod pritiskom propadajočih poslov se ostareli možakar, oče, zlomi. Sin, Palestinec iz Jeruzalema, ljubi Palestinko iz Ramale. Razpet med bolehnim očetom in svojo ljubeznijo se trudi oboje ohranjati pri življenju. Zaradi politične situacije se svoboda gibanja ženske konča na izraelski vojaški kontrolni točki med dvema mestoma. Ker ne moreta prečkati meje, se ljubimca sestajata na zapuščenem parkirišču tik ob kontrolni točki. Ne moreta se osvoboditi spon okupacije. Njuna intimnost je usodno zaznamovana z vojaškim obleganjem. Osamljena hrepenenja začnejo proizvajati nasilne povračilne ukrepe ...

V totalitarni Britaniji prihodnosti se mlado dekle Evey (Natalie Portman) znajde v smrtni nevarnosti, iz katere jo reši zamaskirani neznanec V (Hugo Weaving), karizmatičen in spreten mojster dvoboja in prevare, ki podžiga sodržavljane k uporu zoper tiranijo. Medtem ko Evey razkriva Vjevo skrivnostno preteklost, spoznava resnico tudi o sebi in postane njegova zaveznica v revoluciji, s katero naj bi družbi nasilja in korupcije povrnila svobodo in pravičnost. Niti-ne-tako-futuristični politični triler, posnet po scenariju in v produkciji ustvarjalcev trilogije Matrica, bratov Wachowski.