spored

sobota 21.4.2018

17:00
5. Festival Kurja polt: Ko narava podivja / Ozploatacija

Ne ravno Hollywood: Divja in zamolčana zgodba o ozploataciji!

Not Quite Hollywood: The Wild, Untold Story of Ozploitation!

Mark Hartley, Avstralija/ZDA, 2008, 35mm, barvni, 103', svp 

Avstralska cenzura je leta 1971 sprostila svoj represivni primež. Sledila je prava ustvarjalna eksplozija, ki je obrodila velike avtorske klasike tipa Piknik pri Hanging Rocku Petra Weira. Toda hkrati je spočela demonsko leglo drznih žanrskih odpadnikov, ki so na velika platna prinesli poprej nezaslišane eksploatacijske bravure, kot so Alvin Purple, Patrick, Prebudi se v grozi, Dolgi konec tedna in Pobesneli Max. Avstralski žanrski film je dodobra prevetril ustaljene konvencije in ustvaril lastno, lokalno in unikatno filmsko govorico. Hartleyjev dokumentarec, nabito poln neverjetnih anekdot, nevarnih režijskih lekcij, razvpitih mednarodnih imen in iskrene, nalezljive ljubezni do avstralskega filma, je eksplozivna ekskurzija skozi divjo, plodovito in po krivem pozabljeno kinematografsko ero.

»Ob nalezljivi ljubezni, ki jo skoraj 100 intervjuvancev goji do nespodobne kinematografije neke države, in ponoreli zbirki nasilnih, perverznih in naravnost bizarnih filmskih klipov, hočete planiti iz dvorane k najbližjemu računalniku, da bi lahko nemudoma izsledili te izgubljene kultne klasike.« (Tex Massacre, Bloody Disgusting)

»Polten, svetlobno hiter in neskončno smešen gonzo dokumentarec.« (Playboy)

19:30
5. Festival Kurja polt: Ko narava podivja / Ozploatacija

Dolgi konec tedna

Long Weekend

Colin Eggleston, Avstralija, 1978, 35mm, 2.35, barvni, 96', svp

Peter in Marcia sta mlad povzpetniški par, ki mu je ugasnila iskra. Da bi jo spet zanetila in rešila svoj zakon, se odpravita v neokrnjeno avstralsko divjino, kjer naj bi na osamljeni plaži preživela dolg in idiličen konec tedna. Toda brezobzirna japija na vsakem koraku skrunita naravo. In ko se narava začne maščevati, se sanjski oddih sprevrže v dolgo bitko za preživetje. Ekološka srhljivka o maščevanju zlorabljene narave namesto šoka stavi na počasi naraščajočo napetost in tesnobni občutek groze, ki jo vzbuja od sonca razbeljena idila. Zamolčana mojstrovina in kultna klasika čudovite, plodovite »ozploatacije« – avstralskega žanrskega booma 70. in 80. let.

»Šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Avstraliji razvila filmska industrija: hkrati z umetniškimi uspehi režiserjev, kot je Peter Weir, je obstajala tudi impresivna produkcija B filmov, iz katere so izšla dela, kot je Mad Max. Najizvirnejše prispevke k t. i. ozploataciji je podpisal scenarist Everett De Roche, ki je s filmom Dolgi konec tedna v takrat popularen podžanr vnesel ključno novost: revizijo horrorja v pustolovskih filmih – navadno z ljudožerci ali aligatorji kot napadalci – je dosledno in do konca premislil kot skrivnostno ekološko zgodbo, ki je skoraj brez besed, a je zato vizualno toliko močnejša. Običajni šoki so komaj še potrebni. Zakonca iz višjih slojev hočeta med taborjenjem za konec tedna zakrpati svoj odnos: njunemu brezobzirnemu ravnanju s floro in favno sledi pravično maščevanje narave, ki se uresniči kot nekakšna mora v stilu Tarkovskega, iz vse bolj grozečih posnetkov širokega formata in srhljivih zvokov divjine.«
(Christoph Huber, Österreichisches Filmmuseum)

21:30
5. Festival Kurja polt: Ko narava podivja

Zombi 2

Zombi 2

Lucio Fulci, Italija, 1979, 35mm, 2.35, barvni, 91', svp, avp

V newyorški zaliv zapluje zapuščena jadrnica. Policisti preiskujejo plovilo, ko jih nenadoma napade krvoločno, mrtvaško bitje, nato pa se požene čez palubo. Novinar Peter West in hčerka izginulega znanstvenika, lastnika zapuščene jadrnice, skleneta na lastno pest razvozlati skrivnost. Podata se na odročen tropski otok, kjer je izbruhnila epidemija živih mrtvecev. Grande maestro Fulci položi figuro zombija nazaj v njegovo karibsko zibelko. A prej kot za vrnitev h klasičnim hollywoodskim vudu-zombijem gre za logično nadaljevanje italijanske žanrske tradicije, ki je tam spočela že kanibalski in mondo film. Kultna zombijada prinaša nekaj najbolj nesmrtnih prizorov žanrske dediščine: bližnje srečanje očesa in trske, podvodni balet zombija in čisto pravega morskega psa. To so trenutki, ki jih morate doživeti na velikem platnu in 35-milimetrskem filmu!

Iz zbirke Centro Sperimentale di Cinematografia/Cineteca Nazionale.

»Če je Romerova težnja v odpravljanju drugosti Drugega, v sprevračanju ločnice med normalnim in grozljivim, je v italijanskem zombi filmu na delu prav izrazita dihotomija med nami in njimi, med nediferencirano množico tujih/pradavnih zombijev brez identitete in utripajočim življenjem, mladostjo, seksualnostjo njihovih žrtev. Fulci in mojster posebnih učinkov maske, 'italijanski Savini' Giannetto De Rossi, sta nad (tretji) svet spustila hordo mrtvecev glinenih obrazov in uniformnih trohnečih cap, na katerih ni bilo nič več znanega in prepoznavnega.« (Maša Peče, KINO!)

23:30
5. Festival Kurja polt: Ko narava podivja

Queen Kong + Zver

Queen Kong + La Bête

Queen Kong 
Monica Stambrini, Italija, 2016, DCP, 1.85, barvni, 19', ap
Razočarana nad njegovo nezmožnostjo, da bi dosegel erekcijo, pobegne v gozd. Brezvoljno ji sledi, toda v gozdu ga pričaka Queen
Kong. In ne bo ga izpustila, dokler je ne poteši. Monica Stambrini znova oživi in posodobi nekoč živahen žanr filmske horrotike. Queen Kong je ženska različica in popolna sopotnica Borowczykove Zveri.

»Ko sem prvič videl film Queen Kong, sem skoraj omedlel. Zato sem si ga moral ogledati še mnogokrat.«
(Bernardo Bertolucci)

Projekcija v prisotnosti režiserke Monice Stambrini.

* * *

Zver
(La Bête)
Walerian Borowczyk, Francija, 1975, 35mm, 1.66, barvni, 98', svp, ap
Ameriška dedinja Lucy Broadhurst prispe v dvorec nekoč ugledne francoske aristokratske družine, da bi se poročila z robatim Mathurinom, sinom pohlepnega in spletkarskega markiza de l'Espérancea. Toda Mathurin ima mračno skrivnost. In legenda pravi, da se po hodnikih dvorca ponoči klati pošastna in perverzna zver. Zloglasna mojstrovina filmske »horrotike« in kontroverzni succès de scandale, s katerim je Walerian Borowczyk »Boro« zapustil ugledno areno poljske nadrealistične animacije ter sedel na prestol francoske grozljivo-erotične avantgarde. Razuzdana kritika lakomne aristokracije, dekadentne duhovščine in usodnih posledic spolne represije. Polnočna pravljica v duhu mračne evropske tradicije pokaže vse tisto, kar sta brata Grimm pač morala zamolčati.

»Zver scenarista-montažerja-režiserja Waleriana Borowczyka, križanec med kostumsko dramo, B-grozljivko in mehko pornografijo, prinaša revizijo starih pripovedk o pravljičnih romancah. Borowczykovo že tako svobodno poigravanje z motivi Romea in Julije, Lepotice in zveri ter Rdeče kapice dodatno zaplete obilica razgaljenih prsi, orjaški volčji falus, izdatne ejakulacije in senzualni prikazi bestialnosti, katerih rezultat je pohotna, razuzdana in pogosto za crknit smešna cirkuška predstava, preoblečena v grozljivko. /…/ Mejnik arthouse in grindhouse filma.« (Garrett Chaffin-Quiray, 100 European Horror Films)