»Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme – ven je tri leta kasneje prišla Apokalipsa danes, film, ki je bil žanr zase. Film, ki naj bi končal vse filme, je postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. Film o vojni norosti je postal film o norosti snemanja vojnih filmov /.../ Film, v katerem se od vojne vsem zmeša, je postal film režiserja, ki se mu je med snemanjem skoraj zmešalo. Film o vietnamski vojni je postal resnica o vietnamski vojni, the big picture, realnost vietnamske vojne – ljudje so si poslej pod izrazom 'vietnamska vojna' predstavljali to, kar so videli v Apokalipsi danes. In imeli so kaj videti.«

Marcel Štefančič, jr.

Roman Srce teme Josepha Conrada, ki je prvič izšel davnega leta 1899, je navdihnil tako kultni film Apokalipsa danes Francisa Forda Coppole kot tudi ameriškega stripovskega mojstra Petra Kuperja, avtorja najnovejše stripovske priredbe romana (slovenski prevod stripa je izšel lani pri založbi LUD Literatura). Na okrogli mizi bomo spregovorili o presečiščih med romanom, filmom in stripom ter o pomenu in moči sodobnih reinterpretacij tega kontroverznega Conradovega dela, ki zelo neposredno postavlja vprašanja kolonialnih odnosov, suženjstva, rasizma in bistva človečnosti. Sodelovali bodo Andrej Blatnik in Muanis Sinanović, pogovor bo moderiral Igor Prassel.

V sodelovanju s Stripburgerjem/Forumom Ljubljana in LUD Literaturo. Knjigogled je rubrika, ki v reviji Literatura primerjalno obravnava knjige, po katerih so bili posneti filmi in/ali serije. Nastala je leta 2019 ob 30. obletnici revije, urednikuje jo Veronika Šoster.

S podporo Veleposlaništva ZDA v Sloveniji.

Brezplačne vstopnice.

Helene, Jakob, Tina in Volker, Dunajčani v poznih tridesetih, uživajo v urejenem in privilegiranem življenju. Ko jih Pavel, ruski prijatelj iz študentskih časov, prosi za pomoč, se spontano odločijo, da mu bodo pomagali: končno bodo od besed prešli k dejanjem. A kar sprva vidijo kot pustolovščino, kmalu ogrozi staro prijateljstvo in odnose. Pomoč je namreč mogoče razlagati zelo različno, ljudje v stiski pa se vedejo drugače, kot bi si želeli dobrotniki. Dunajčanom postane jasno, da se njihove idealizirane predstave ne skladajo z resničnostjo.

Ascona
Julius Dommer, Nemčija, 2019, digitalni format, barvni, 15', ap
Kraj, ki mu čas očitno ne pride do živega, saj se ni spremenil že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Igrišče za minigolf postane analogija družbene analize.

Vezi (Uzi)
Dina Velikovskaja, Nemčija/Rusija, 2019, digitalni format, čb/barvni, 7', bd
Mlada ženska odide od doma, da bi odkrivala svet, toda vez med starši in hčerko je tako močna, da se izkaže za nevarno in uničujočo nit.

Poskusni zajec (Der Proband)
Hannes Schilling, Nemčija, 2019, digitalni format, barvni, 30', ap
Brezposelni Dominique postane poskusni zajec pri vse nevarnejših testih, da bi s punco Janine lahko uresničila sanje o hiši na deželi. Začne se bitka za denar in ponos, medtem ko njegovo telo počasi dosega meje zmogljivosti.

Facelift
Jan Riesenbeck, Dennis Stein-Schomburg, Nemčija, 2019, digitalni format, barvni, 7', ap
Najuspešnejši influencer vseh časov? Tvoja podzavest! Glavni junak nas popelje v svet svojih nadrealističnih kibernetičnih misli, medtem ko njegova glava ustvari lastno življenje.

Črnilo se ne suši (Die Tinte trocknet nicht)
Felix Herrmann, Nemčija, 2019, digitalni format, čb, 15', ap
Prijateljici, mladi nemški muslimanki, sta sostanovalki. Skupaj hodita plavat, opazujeta kulturo okoli sebe, cerkev, zmenke, razmerja in druga drugo. Medtem ko ena od njiju nekoga spozna, se druga poda na pot samospoznanja.

Hotdog
Marleen Valien, Alma Buddecke, Nemčija, 2019, digitalni format, barvni, 8', ap
Hannah svojo vagino ljubi in sovraži obenem. Pripoveduje o svoji seksualnosti in o tem, kako se je s časom spreminjala: na primer takrat, ko je na igralni konzoli odkrila funkcijo vibriranja.

Potem ko spomladi leta 1995 oblasti množičnemu drogiranju v züriškem parku Platzspitz naredijo konec, se enajstletna Mia z mamo Sandrine preseli v idilično mestece nad Zürichom. A novi dom za Mio nikakor ni raj, saj je Sandrine hudo odvisna od drog in ne bi smela dobiti skrbništva nad hčerko. Mia se zato zateka v domišljijski svet, k namišljenemu prijatelju, s katerim se pogovarja, kadar je osamljena, in kuje načrte za življenje na otoku, kjer bi bili z mamo daleč od drog. Med otroki, ki izhajajo iz podobno težkih razmer, Mia najde nadomestno družino, sčasoma pa tudi moč, da se upre oblastni mami.

Ava se po koncu študija s težkim srcem preseli nazaj k mami, a nič ni več, kot je bilo. Njena otroška soba je postala shramba, s starimi prijatelji se ne druži več, mamin novi fant pa je le nekaj let starejši od Ave. Njeno življenje tudi sicer ne poteka najbolje – nima ne službe ne načrta, tudi fanta ne, dobronamerni nasveti sorodnikov in znancev pa ji ne pomagajo. Ko postane hospitantka v gledališču, poskuša v nemirnem okolju najti svoje mesto, a vse skupaj se še bolj zaplete; zlasti ko se zaljubi v gledališkega igralca Jonasa. Komično-melanholična drama Zlata dvajseta je celovečerni prvenec še ene filmske ustvarjalke iz slavne družine Kluge.

Zgodba o nekdanjem boksarju Andiju Jovanovicu, ki se preživlja s prekarnim delom in se trudi obdržati skrbništvo nad tremi otroki. Ko ne more plačati najemnine in mu grozi deložacija, prosi za pomoč bivšo punco Sonjo, svojo življenjsko ljubezen in mamo najmlajše hčerke Fiou. Toda ko Andi izgubi službo, Sonja vztraja, naj ji denar vrne, sicer Fiou ne bo smel več videti. Andi vidi rešitev v amaterskem boksarskem tekmovanju, kjer bi mu zmaga prinesla denar, s katerim bi lahko odplačal dolgove in se pobotal s Sonjo.

Hommage nemškemu režiserju Christophu Marii Schlingensiefu, ki je z »domovinskimi filmi« in delom v gledališču, na televiziji, v operi in umetnosti več kot dve desetletji sooblikoval kulturni in politični diskurz v Nemčiji. Režijski prvenec Bettine Böhler, njegove montažerke, je bil nominiran za nemško filmsko nagrado v kategoriji najboljši dokumentarni film.

Poročni urad se ruši v bombnem napadu med drugo svetovno vojno in matičar prestrašen bega naokrog, dokler ga ženin (Klaus Löwitsch) in nevesta (Hanna Schygulla) ne zgrabita ter položita na tla, kjer mu pomolita v podpis poročni list, da ju potrdi kot moža in ženo. Ta groteskni geg, izveden že med filmsko špico, pomeni sklenitev zakonske zveze med nemškim vojakom Hermannom Braunom, ki mora takoj na fronto, in državljanko Mario, ki ga bo več let čakala ter ga z njegovo sliko na hrbtu iskala na železniški postaji, med preživelimi, ki se vračajo iz izgubljene vojne. Paradoks kratkotrajnega zakona – in obenem njegov melodramski naboj – je v tem, da učinkuje iz svoje odsotnosti, ali bolje, da velja kot zakon v odsotnosti moža in s tem ženo konstituira kot žrtev. Omemba melodrame tu ni odveč – navsezadnje je R. W. Fassbinder njen odlični poznavalec –, saj se v najboljših primerih drži podobnega načela: obsesije idealne skladnosti, »dopolnitve« v drugem, ki se ponesreči. Zakon Marie Braun je prvi celovečerec Fassbinderjeve slovite trilogije o ZRN ter hkrati eden najuspešnejših in najočarljivejših filmov v režiserjevem opusu.

Pau na obisku pri mami prejme telefonski klic: njegov brat Alex, ki je pred mesecem izginil, je naredil samomor. Pau se z mamo, ki ne ve, kaj natančno se je zgodilo, odpravi v vasico v Pirenejih, kjer je Alex živel pred smrtjo. Podata se na popotovanje po intimni in boleči skupni preteklosti. Zgodba o času in življenju, o pomanjkanju medčloveške komunikacije.

Sanjarjenje (Somni)
Marc Recha, Španija, 1985, DCP (posneto na Super 8 mm), barvni, 10', bd

Megla (Fog)
Marc Recha, Španija, 1986, DCP (posneto na Super 8 mm), barvni, 10', bd

Prehod (Transició)
Španija, 1987, DCP (posneto na Super 8 mm), barvni, 15', bd

Prvi metri filma, ki jih je Recha pred študijem posnel na Super 8-mm trak, že razkrivajo avtorja, ki raziskuje raznolike možnosti in govorice filmskega izraza. Ogledali si bomo tudi dele nikoli zmontiranega filma, ki ga je Recha snemal na 8-mm in 16-mm filmski trak.

Projekciji v prisotnosti režiserja sledi pogovor.

Sedemnajstletni Arnau je rahločuten mladenič, ki na obrobju Barcelone prebiva v objemu narave in se posveča svoji strasti: tekmovanju ptic pevk. Arnaujeva mama je v zaporu in fant sanja, da bi jo spravil na svobodo s pomočjo odvetnika, za katerega pa v družini nimajo denarja. Obdan s prijateljicami pticami, ki jih potrpežljivo vadi v petju, in lisico, ki jo je našel ranjeno ob reki ter ji rešil življenje, se Arnau čuti pripravljenega za soočenje s težavami in ovirami življenja.

Po krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem na začetku 18. stoletja je Grogovčeva družina, ki je v nemirih izgubila vse, prisiljena oditi v pregnanstvo. Zatočišče jim ponudi bogat kmet, ki jim za majhno odškodnino in v zameno za pomoč na kmetiji odstopi jalovo zemljo. Zgodovinska pripoved o tlačanski družini, posneta po istoimenskem romanu Vladimirja Kavčiča.

 Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

Poleti leta 1957 Juan de Dios okreva v podeželskem hotelu. Zdravnik mu predpiše popoln počitek »brez premikanja in razmišljanja«. Na ležalniku se pogreza v dolgčas, tolikšna disciplina se zdi nemogoča. Preplavijo ga nešteta telesna, zvočna, vizualna in vohalna občutja in po treh urah na hotelski recepciji objavi svoj odhod.

Zgodbo lahko spremljamo iz več zornih kotov: iz gledišča papagaja Perroqueta, ki leti nad mestecem Port-Vendres, utripajočem v nenehnem ritmu vlakov, ki prečkajo špansko francosko mejo; prek doživetij mladega Katalonca Gerarda, ki potuje drugam; ali na SNFC zaposlene Sophie, ki venomer prihaja ali odhaja. Zgodbo bi lahko povedal tudi Yann, lastnik vaškega bifeja, ali lokalni policist Jean-Claude, zaljubljen v Mario. Venček junakov nas očara z neposredno preprostostjo svojega vsakdana.

Trinajst evropskih filmskih avtorjev raziskuje, kakšno mesto zaseda Sarajevo v zgodovini Evrope v zadnjem stoletju in v Evropi danes. Filmarji raznolikih zaledij in generacij ponudijo prav toliko samosvojih in izvirnih pogledov.

V kraljestvu, kjer vladata čarovnija in tehnologija zgodnjega 20. stoletja, vihra vojna z drugim kraljestvom. Mlado Sophie čarovnica začara v starko, a ko Sophie sreča čarovnika Howla, se z njim poda v boj za kraljestvo. Film obravnava številne téme in spodbuja razmisleke: o staranju in starosti, ki junakom v filmu prinaša svobodo, o pacifizmu v duhu neodobravanja ameriškega napada na Irak ter o vrednosti sočutja, vsebuje pa tudi feministično noto.

Deček Ángel z babico in sestro živi v odročni katalonski vasi. Očeta že dolgo ni, mama pa dela v cirkusu. Ángel se boji, da bo kmalu odšla tudi babica – v boljši kraj, ki si ga predstavlja kot polnega češnjevih dreves, ki jih tako zelo rad riše. Spoznamo življenje majhne skupnosti in povezanost njenih članov, zaslutimo njihove tihe strahove, ljubezni in sanje. Dolgoletni zdravnik hoče oditi in nadomesti ga novi; ženska izgubi ljubezen življenja; dekle spoznava pasti ljubezni; dogajajo se tatvine. Življenje družine in skupnosti spremljamo skozi pogled dečka, ki si prek svojih izkušenj in izkušenj drugih riše sliko predstav in pričakovanj.

Terrence McDonagh (Nicolas Cage) je policijski detektiv, ki preiskuje umore v New Orleansu. Med divjanjem orkana Katrina pred utopitvijo reši zapornika, zato je nagrajen z napredovanjem v poročnika. Ker pa si med reševanjem iz vode hudo poškoduje hrbet, mora jemati močne protibolečinske tablete. Leto pozneje skuša zašiti preprodajalca drog, morilca družine afriških priseljencev. Preiskava ga popelje v kriminalno podzemlje New Orleansa, medtem ko se sam bori z odvisnostjo od seksa, zdravil in kokaina.

Nedolgo po praški pomladi leta 1969 najstnico Julio, ki živi blizu češkoslovaške meje, vrstniki nagovorijo, naj se spusti v predore ob meji, ki so ostali po 2. svetovni vojni. Julia začne redno prehajati na češkoslovaško stran, kjer vojaki gradijo ograjo, ki naj bi preprečevala prebege. Spoprijatelji se z vojakom srednjih let, ki ji pomaga, da je nihče ne odkrije. Nekega dne pa Julia med prečkanjem ugotovi, da je prijatelja za vedno izgubila.

9.00-9.30
Uvodni nagovor 
Maja Krajnc (Slovenija)  

9.30–10.30
Filmska kultura v šoli: pristopi in metode poučevanja filma
Bettina Henzler (Nemčija)
Filmska vzgoja se osredotoča na film kot sredstvo komuniciranja, učenja in razumevanja, obravnave tem, pripovedovanja zgodb in ustvarjanja (lažnih) podob sveta. A kot je pokazala fenomenologija, je film tudi izkustvo in način zaznavanja. Ta potencial filma in kina kot čutne zaznave postaja vedno pomembnejši v digitalnem medijskem svetu. Predavanje bo predlagalo fenomenološki pristop k filmski vzgoji, ki se osredotoča na film kot estetsko izkušnjo. Z analizo vrste filmskih odlomkov bo ob fenomenološki dimenziji predlagalo metode za kombiniranje filmske analize in prakse.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.   

10.45–11.45
Medpredmetnost – izhod v sili ali smisel šolskega filmskega opismenjevanja?
Polona Petek (Slovenija)
Strategija razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje (2016) je končno odprla vrata uvajanju filmskega opismenjevanja v slovenske osnovne in srednje šole. V strategiji je močno poudarjen pomen kroskurikularne umestitve filma v izobraževalni sistem. Predavateljica bo na primeru medpredmetne obravnave konkretnega filma skušala osvetliti ključne vidike. Če srečanje s filmom ni le umetniško doživetje, temveč širjenje izkustvenih horizontov in senzibilizacija gledalcev za razumevanje in sprejemanje novega in drugačnega, je medpredmetno povezovanje pravzaprav smisel filmskega opismenjevanja.
Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku.   

12.00–13.00
Kontekst, skupnost in kritika v filmski pedagogiki
Alexis Gibbs (Velika Britanija)
Pristopi k filmski vzgoji se pogosto naslanjajo na filmsko vsebino, da bi določili veljavnost učnega gradiva. Prispevek bo razširil število spremenljivk, ki jih moramo upoštevati v vsaki učni situaciji, če naj se film sreča z dojemljivim občinstvom. Ti dejavniki so: kontekst predstavljene vsebine; skupnost, ki naj relevantnost vsebine odkriva; priložnosti za izražanje in kritiko, ki so na voljo občinstvu. Brez zadostne pozornosti do njih filmska pedagogika tvega, da bo usmerjena le na rezultat.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.   

14.30–15.30
Kako analizirati pedagoško orodje za filmsko vzgojo?
Perrine Boutin (Francija)
Ob preučevanju izbora pisnih in digitalnih dokumentov za poučevanje filma gre za vprašanje raznolikosti vzgojnih strategij zadnjih tridesetih let in koncepcije filma, na katerih temeljijo. Prevpraševali bomo pogoste prakse v okvirih prenosa filma: analizo filma in preučevanje različnih oblik (pisne, ustne, avdiovizualne, digitalne). Vprašali se bomo, ali je poleg te analize možna tudi empirična verifikacija učinka učne ure. Pedagoško orodje mora imeti tudi avtonomijo v odnosu do analize, ki skuša problematizirati vprašanja posredovanja in pedagoških situacij.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.   

15.45–16.45
Šolski dan ob filmu: namišljeni urnik
Alejandro Bachmann (Avstrija)
Predstavitev bo naslikala svet, ki ne obstaja; svet, v katerem je film postal sredstvo razmišljanja in komuniciranja o njem na enaki ravni kot jezik in besedilo; svet, kjer ni dvoma, da 20. stoletja, njegovega zgodovinskega, tehnološkega in moralnega razvoja ter diskurzov ne moremo primerno razumeti brez filma. V tem namišljenem svetu bi našli šolski sistem, ki filma ne nudi kot samostojnega šolskega predmeta, pač pa se v njem noben predmet ne poučuje brez filma. Pokazali bomo namišljeno izobraževanje, v katerem sta posredovano videnje in slišanje vseprisotna druga stran jezika.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. 

Zadnji trenutek (El darrer instant)
Marc Recha, Španija, 1988, 35 mm, barvni, 11', bd

Nočni čuvaj (El zelador)
Marc Recha, Španija, 1989, 35 mm, barvni, 10'20'', svp

Strah pred pogledom v globino (La por d’abocar-se)
Marc Recha, Španija, 1990, 35 mm, čb, 7', bd

Mygale (La Maglana)
Marc Recha, Španija, 1991, 35 mm, čb, 7'10'', svp

Pozno je (És tard)
Marc Recha, Španija, 1993, 35 mm, čb, 9'48'', svp

Patruljni čoln (L’escampavies)
Marc Recha, Španija, 1997, 35 mm, barvni, 15', svp

O poti dveh oseb nekaj let kasneje (Sobre el pas de dues persones uns anys més tard)
Marc Recha, Španija, 2001, 35 mm, barvni, 5', svp

Beležke opazovalca (Coses vistes)
Marc Recha, Španija, 2007, DCP, barvni, 7'54'', bd

Odnos med dijaki in novim učiteljem nemščine je izredno zaostren. Ko ena od dijakinj naredi samomor, sošolci učitelja obtožijo, da je odgovoren za njeno smrt. Spoznanje, da zadeve niso tako črno-bele, pride prepozno ... Film je prejel nagrado FEDEORA na Mednarodnem tednu kritike v Benetkah, osem nagrad na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, prebil pa se je tudi med tri finaliste za nagrado LUX.

9.30–10.30
One World v šolah – učenje z dokumentarnimi filmi
Ida Vohryzkova (Češka)
One World je filmski festival o človekovih pravicah, ki poteka enkrat na leto v čeških kinih in šolah. One World v šolah je projekt predavanj, ki temeljijo na teh filmih in spletni bazi dokumentarcev, opremljenih z že pripravljenimi načrti učnih ur, delovnimi listi in gradivi za šole. Predavanje predstavi metodologijo učenja One World v šolah, pri kateri uporabljamo dokumentarne filme; predstavi filme ter metode njihovega skupnega gledanja in oblikovanja učnih ur na podlagi te izkušnje. Udeleženci spoznajo različne dejavnosti, ki pritegnejo pozornost učencev, jih spodbudijo k razmisleku in skupnemu delu. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.   

10.45–11.45
Program Hrvaške filmske zveze Filmska naSTAVa kot primer dobre prakse
Ana Đordić (Hrvaška)
Program Filmska naSTAVa (filmski pouk) je primer kakovostne prakse filmske vzgoje. Gre za brezplačen program, zasnovan na metodiki filmske vzgoje, namenjen srednješolcem, študentom in pedagogom. Zaradi velikega zanimanja je bil nadgrajen v digitalno Filmsko naSTAVo, ki s spletnimi stranmi prinaša filmsko kulturo v vse učilnice. Program je lahko zanimiv tudi za slovenske vzgojno-izobraževalne delavce, ki lahko na spletnih straneh digitalne Filmske naSTAVe najdejo metodična gradiva v angleščini in hrvaščini ter kratkometražne filme z angleškimi in hrvaškimi podnapisi. Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku. 

12.00–13.00
Pedagogika filma in s filmom
Núria Aidelman (Španija)
Barcelonska kulturna zveza A Bao A Qu je l. 2005 uvedla program Cinema en curs mednarodnih razsežnosti. Od takrat je prišlo do relevantnih družbenih sprememb, tudi v smislu kurikularnega pristopa v šolah. Orisali bomo strategije in glavne dosežke preteklih let, predstavili nekaj predlogov in metodologij ter podali refleksijo pedagoških in umetniških metod, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Poudarili bomo elemente filma kot privilegiranega zaveznika učnih procesov in razvoja senzibilnih oseb, ki se zanimajo za kulturo, zmožnih cenjenja raznolikih filmskih manifestacij. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.   

14.30–15.30
Poučevanje estetskih prvin filmske ustvarjalnosti
Andrej Šprah (Slovenija)
Filmi lahko ustvarjajo svoj pomen in posredujejo poanto na različne načine. Med najbolj dragocenimi so pomenske silnice, sproščene ob pozornem ustvarjalnem posvečanju prvinam filmske estetike. Predavanje bo skozi analizo izbranih primerov pokazalo, kako lahko obravnava ključnih vidikov filmske estetike prinaša dobrodošlo metodološko izhodišče za popolnejše razumevanje fenomena filmske ustvarjalnosti. Prizadevalo si bo tudi, da pedagoške delavce spodbudi k posvečanju tistim dejavnikom filmske izraznosti, ki izvirajo iz predpostavke estetske avtonomnosti. Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku. 

15.45–17.30
Panelna razprava vseh udeleženk in udeležencev. Filmska kultura v šolski praksi: izhodišča in metode poučevanja filma

Nekje na samem deček spušča zmaja, ki mu ga je naredil oče. Vetrovno je in deček potrebuje odraslega, ki bi mu pomagal razvozlati v grmovje zapletene vrvice, da bi lahko zmaj spet poletel. Sredi narave se začne nenavadna zgodba.

François se z drugimi učitelji pripravlja na novo šolsko leto na srednji šoli v eni revnejših pariških sosesk. Svojemu poklicu je predan in si prizadeva ponuditi učencem najboljšo mogočo izobrazbo. Zaradi raznovrstnosti kultur in pogledov na svet v učilnicah pogosto nastajajo trenja, ki slikajo mikrokozmos sodobne Francije. Françoisov način učenja je na preizkušnji, ko učenci začnejo kljubovati njegovim metodam. Študija socialne dinamike v šolski učilnici, posneta po avtobiografskem romanu, v kateri namesto izučenih igralcev nastopijo resnični pariški srednješolci, je bila leta 2008 zmagovalka festivala v Cannesu.

Kiarostamijev prvi celovečerec se osredotoča na fanta v malem mestu, ki je v veliki želji priti v Teheran na ogled nogometne tekme pripravljen lagati odraslim in goljufati druge otroke. Film podviga, ki je tudi študija mladostne obsesije, je posnet v intenzivni črno-beli tehniki z umirjeno energijo, ki se sklada z junakovo. Popotnik ima pikro ironičen konec in eno najboljših interpretacij otroškega igralca v Kiarostamijevem zgodnjem delu.  

Kruh in ulica (Nān o Kūcheh)
Abbas Kiarostami, Iran, 1970, DCP (posneto na 35 mm), 1.37, čb, 10', ap, svp
»Mati vseh mojih filmov«, kot mu pravi Abbas Kiarostami, se začne kot lahkotno prikazana anekdota o fantu, ki si skozi teheranske ulice utira pot domov, noseč štruco kruha. Variacije tako fanta kot starca, ki ga fant vidi in mu začne slediti, so bile prisotne v naslednjih Kiarostamijevih filmih tako kot uporaba »mrtvega časa«, potovalna struktura in poetična artikulacija prostora. Zadnji prizor, ki vključuje psa in vrata, se konča z noto ironične dvoumnosti.

Izkušnja (Tadjrebeh)
Abbas Kiarostami, Iran, 1973, DCP (posneto na 35 mm), 1.37, čb, 56', ap, svp
Odlomek iz življenja štirinajstletnega fanta temelji na zgodbi Amirja Naderija, tudi soscenarista filma. Sledimo fantovim prizadevanjem, da bi sam poskrbel zase v velikem mestu: dela kot strežnik čaja in pomočnik v fotografskem studiu, teka po opravkih in bežno izmenjuje poglede s prikupnim dekletom iz srednjega razreda. Film brez glasbe in z malo dialoga ter s temačno elegantnimi kompozicijami nudi impresionistično meditacijo o adolescenčni osami.

Brata Marc in David Recha se v vročem poletju odpravita iskat izginulega prijatelja. Težavno popotovanje ju prisili, da se soočita s protislovnimi čustvi in občutki, zato izlet postane tudi potovanje v pogosto zamolčani del španske zgodovine. Dokumentarno-igrani film nam preko neotipljivih občutij sporoča: če se ne posvetimo svojim ranam, ostanejo osebne in kolektivne travme nerazumljene.

Avto se približuje odročni iranski vasi sedemsto kilometrov severno od Teherana. V vozilu so trije moški, ki se prepirajo, ali so na pravi poti ali ne. V vasi nihče zares ne ve, po kaj so prišli; vodja skupine se predstavlja za inženirja. »Ko govorim o 'poetičnem filmu', to ne pomeni, da govorim o filmu, povezanem s poezijo. Ko govorim o 'poetičnem filmu', ne govorim o posredovanju humanih sporočil. Govorim o filmu, ki je poezija, ki se ponaša z zapletenimi kvalitetami poezije in se odlikuje z njenim ogromnim potencialom.« Abbas Kiarostami

Odmor (Zang-e tafrih)
Abbas Kiarostami, Iran, 1972, DCP (posneto na 35 mm), 1.37, čb, 11', ap, svp
Deček je bil v šoli kaznovan, ker je razbil okno. Najprej se pridruži trumam sošolcev pri odhodu na teheranske ulice, nato pa na kratko še improvizirani nogometni igri, ki jo prekine, ko ukrade žogo in pobegne. Na koncu brezciljno tava po prometni avtocesti. V muhastem filmu brez dialogov je vseskozi prisoten nesinhron konkreten zvok, kar kaže Kiarostamijevo širitev vizualnega besednjaka z zumi ter posnetki z žerjavom in helikopterjem.

Učenci prvega razreda (Avaliha)
Abbas Kiarostami, Iran, 1984, DCP (posneto na 35 mm), 1.66, barvni, 82', ap, svp
Prvega od Kiarostamijevih dveh dokumentarcev o izobraževanju je navdahnilo njegovo delo na Centru za intelektualni razvoj otrok in mladine ter šolanje njegovih sinov. Film pokuka na dvorišče skandirajočih, igrivih dečkov, a večinoma poteka v pisarni nadzornika, ki se mora ukvarjati z zamudniki in disciplinskimi težavami. Vidimo, kako se osebnosti dečkov lahko oblikujejo v prvih srečanjih z avtoritetami in vrstniki zunaj doma.

V drugem celovečernem dokumentarcu o izobraževanju Kiarostami sam postavlja vprašanja in vrsto prikupnih prvo- in drugošolcev podreza glede situacij doma in domačih nalog, ki jih morajo tam narediti. Izkaže se, da je veliko staršev nepismenih. Pomenljivo je, da zna veliko otrok opredeliti kaznovanje (telesno se zdi pogosto), ne pa tudi spodbujanja.