novice

Nova svetloba – o restavriranju filma

Tako kot v vsakem muzeju, ki vestno skrbi za ohranjanje, prikazovanje in interpretacijo dediščine, se tudi v Kinoteki zavedamo svoje naloge in odgovornosti, da obiskovalcem predstavljamo zgodovino filma v njeni izvorni obliki. Ker pa je filmski trak obsojen na – sicer postopno, a neizbežno – propadanje, nemalokrat nista dovolj zgolj čiščenje in priprava filmskega koluta, temveč je za predstavitev filmskega dela na velikem platnu potrebna njegova restavracija. Zbledele barve, lomljivost traku ali poškodbe na filmski sliki so le trije izmed mnogih znakov propadanja, s katerimi se soočajo konservatorji-restavratorji v filmskih arhivih in muzejih. Kakor njihovi kolegi v sorodnih muzejskih institucijah se tudi restavratorji filma na kar najbolj etičen način lotevajo tehničnih izzivov, ki so specifični za gradivo v njihovi obravnavi.

Konservatorsko-restavratorske dejavnosti so zato med ključnimi nalogami filmskega muzeja. V skladu s pomembnostjo, ki jo restavracija predstavlja za ohranjanje gibljivih podob na platnu, bomo v letošnji sezoni več pozornosti namenili ravno tej stroki. S projekcijami filmov bomo odprli vrata v arhivske depoje in si ogledali filmske naslove, ki dandanes lahko znova zaživijo – zahvaljujoč tradiciji filmske restavracije. Ker je Kinoteka prostor, katerega namen ni prikazovanje kanonskih uspešnic filmske industrije, pač pa spodbujanje razumevanja in interpretacije filma, bomo v tem duhu pripravili tudi program restavriranih filmov. Prostor na platnu nikakor ne bo namenjen digitalno izčiščenim podobam v visoki resoluciji, pač pa se bomo temu zoperstavili in razmišljali tako o prednostih kot o pasteh, ki spremljajo tehnologijo za digitalno restavracijo.

To jesen si bomo ogledali restavrirane filme Češko leto (Špalíček, 1947), Pekel (L'Inferno, 1911) in Aelita (Aelita, 1924), v oktobru pa bo svojo premiero doživela digitalno restavrirana verzija filma To so gadi (Jože Bevc, 1977), dolgo enega najbolj gledanih slovenskih celovečercev. Restavracijo je v preteklem letu v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom izvedel zavod Iridium Film s pomočjo direktorja fotografije filma Ivana Marinčka in pod vodstvom strokovne komisije, ki so jo sestavljali Urša Menart, Lev Predan Kowarski, Julij Zornik ter Rado Likon.

Za digitalizacijo so zaradi visoke kakovosti slike izbrali izvorni negativ filma, na digitaliziranih sličicah pa so kasneje opravljali restavratorske posege in barvno korekcijo. Pred začetkom restavracije je bilo treba določiti referenčno kopijo, pri čemer so lahko izbirali med tremi kopijami filma, ki pa so se med seboj razlikovale v stopnji ohranjenosti. Po več oglednih projekcijah so določili najprimernejšo in se v procesu restavracije skušali približati njenemu videzu. Za izbrano referenčno kopijo je značilna zelenkasta obarvanost belin in izredno močno nasičena rdeča barva. Zaradi domnev, da je zeleni ton slike posledica barvne korekcije, ki je bila izvedena kot avtorski poseg ob izdelavi master kopije in s katero so uravnavali naravni videz barve človeške kože, so se restavratorji v sodelovanju s strokovno komisijo odločili, da se bodo približali temu barvnemu odtenku.

Poleg izrazitega zelenega tona je na sliki vzdolž celotnega filma mogoče opaziti barvno neenotnost. Razlike v barvnih odtenkih so posledica tako laboratorijskega procesa razvijanja filma kot tudi tehnologije snemanja, pri katerem so bili uporabljeni različni filmski materiali. Najizrazitejša razlika je opazna na uvodni in zaključni špici filma, ki sta obarvani rumeno. Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je filmska slika barvno neenotna zaradi uporabe drugačnega materiala ali procesa obdelave negativa. Zato so restavratorji sprejeli odločitev, da barvnih odtenkov špice ne bodo prilagajali ostalemu filmu. Tak postopek bi namreč posegel v izvorni proces izdelave posameznih filmskih elementov in ustvaril novo, izboljšano verzijo filma, ta pa bi bila drugačna od tiste, ki si jo je občinstvo ogledalo na originalnem filmskem nosilcu.

Nadja Šičarov, Janez Ferlan

Program


  • Češko leto, 21.9. ob 20.00
  • Aelita, 14.10. ob 21.00
  • To so gadi, 17.10. ob 21.00
  • Pekel, 23.10. ob 20.00