novice

Listati film: Iz beležnice …

Kino-integral/Nova svetloba


Z novo sezono prihaja na platno Nova svetloba – program, ki osvetljuje primere dobre prakse filmske restavracije. V okviru novo začrtanega programa na platnu ne predstavljamo filmskih klasik, ki zdaj blestijo v (nemalokrat celo pretirano) izčiščeni podobi, temveč nudimo prednost predvsem tistim filmskim naslovom, ki so postali del manj komercialne filmske zgodovine. Decembra bomo soj nove luči uperili na avantgardni film in si ogledali Iz beležnice … (From the Notebook of…, 1971/1998), delo ameriškega filmarja Roberta Beaversa.

Beavers je večji del svojega življenja preživel v Evropi, kjer je ustvaril večino svojih del, med njimi Ruskin (1975/1997), Sotiros (1976–78/1996) in Amor (1980), ter glavne motive našel prav v bogati tradiciji evropske kulture – v literaturi, arhitekturi in likovni umetnosti. Preplet različnih zvrsti umetnosti je najbolj očiten v filmu Iz beležnice …, katerega nastanek so navdihnili zapiski Leonarda da Vincija.

V raziskovanju Leonardovega dela in življenja je Beavers nekaj mesecev preživel v Firencah, kjer je opazoval neštete vodoravne in navpične linije arhitekture mesta, vtise beležil v zvezek in jih nato skorajda matematično prenesel na film. Sicer statične geometrijske podobe renesančnih ulic, predvsem pa njihove sence, postanejo gibljive in oživijo s sunkovitimi premiki kamere. Z ritmičnim približevanjem, oddaljevanjem, odpiranjem in zapiranjem pogleda se izmenjujejo podobe eksterierjev, interierjev in avtorjevih beležk. Dosledna montaža ustvarja hipnotičen učinek, s katerim gledalec vztrajno sledi avtorjevemu pogledu, kar vzbuja vtis nežnega drsenja med obračajočimi se knjižnimi listi. Beavers sam pravi, da je film “hibrid med nemim in zvočnim filmom, saj kadar beremo, ustvarjamo svoj lastni zvok branja, in tako vsaka od [njegovih] zabeležk v filmu lahko postane priložnost za gledalca, da se odzove s svojim lastnim glasom”.[1]

Leta 2015 je Avstrijski filmski muzej na Dunaju film restavriral v sodelovanju z avtorjem in ob podpori Markusa Schleinzerja. Izvorna elementa za digitalizacijo in restavracijo sta bila zvočni master na 35-mm magnetnem traku in internegativ slike, izdelan v 90. letih. Med zgodnjimi fazami projekta so sicer razmišljali o možnosti uporabe starejšega in generacijsko bolj izvornega elementa, vendar je internegativ predstavljal najbolj kakovosten vir slike. Največ razlik je bilo mogoče opaziti v barvni zastopanosti, saj so barve tako na starejših distribucijskih kopijah kot na izvornem obračilnem traku občutno bolj zbledele. Odločitve, ki so jih sicer narekovali tehnični vzroki, so bile sprejete kot plod dobre komunikacije med avtorjem in restavratorji.

Sodelovanje z avtorjem je predstavljalo daleč najbolj zanimiv (in zabaven!) del posega. Ne le da je Robert Beavers priskrbel gradiva in informacije, potrebne za odkrivanje zgodovine posameznih elementov (s tem pa tudi zgodovine filma), temveč je tudi aktivno sodeloval v restavraciji sami. Avtor je usmerjal potek vsake stopnje projekta, od digitalizacije, preko digitalne restavracije, pa vse do končnih testov restavrirane 35-mm kopije. Posebno koristna je bila Beaversova pomoč v procesu barvne korekcije. Brez njegove prisotnosti ne bi bili nikdar prepričani o pravilnosti lastnih poskusov približevanja izvornemu videzu slike.

Ta vidik restavracije zasluži zadnje pojasnilo: kljub vključenosti avtorja pa naj restavrirana verzija ne bo zamenjana niti za originalno niti za novo verzijo filma. Po eni strani lahko avtorji proces restavracije vidijo kot priložnost, da svoje delo popravijo in nemara celo dosežejo rezultate, ki jih niso mogli doseči z uporabo takratne tehnologije. Po drugi strani pa lahko prisotnost avtorja ustvarja lažni vtis verodostojno izvedene restavracije – ne glede na to, kakšni so končni rezultati posega. Pri restavraciji Iz beležnice … so se odločili ubrati srednjo pot in se prek učinkovite komunikacije z avtorjem izognili omenjenima skrajnostma. Restavrirana verzija tako predstavlja uresničitev skupnega cilja, da se sodobnemu občinstvu prikaže interpretacija, ki je zvesta tako arhivskemu kot avtorjevemu pogledu na film.

Zahvaljujoč Avstrijskemu filmskemu muzeju in Robertu Beaversu si bomo 20. decembra film lahko ogledali na novi 35-mm kopiji.

Nadja Šičarov, Claudio Santancini, Ivana Miloš


PROGRAM

Iz beležnice …, 20.12. ob 21.00







[1]           Beavers, Robert. From the Notebook of…., Robert Beavers, ur. Rebekah Rutkoff, SYNEMA–Publikationen, 2017, str. 179.