novice

Teden italijanskega filma

Ustvarjati film

Prvi Teden italijanskega filma, ki s podnaslovom Ustvarjati film sočasno poteka v številnih državah sveta, se odvija v obdobju, ko na platnih pomembnejših slovenskih dvoran in festivalov predvajajo nekaj novih del, pod katera so se podpisali nedvomno izvirni avtorji italijanske filmske panorame, med njimi Luca Guadagnino s filmom Pokliči me po svojem imenu (Call me by your name, 2017), Fabio Grassadonia in Antonio Piazza s Sicilijanskimi duhovi (Sicilian ghost story, 2017) in Jonas Carpignano z V Ciambri (A Ciambra, 2017).

Kaj se dogaja na področju italijanskega filma zadnjih let? V maju Slovenska kinoteka in Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani ponujata pregled, ki je zasnovan kot pokušina, uvodni vpogled v produkcijo od leta 2000, pred katerim se bo v teku tega meseca zvrstilo nekaj predhodnih in temeljnih del mojstrov, kot sta na primer Ettore Scola (Grdi, umazani, zli [Brutti, sporchi e cattivi, 1976]) in Nanni Moretti (April [Aprile, 1998]).

Pomenljivemu trenutku, nekakšnemu razvodju, smo pričali maja 2008, ko sta se na Filmskem festivalu v Cannesu celo dva italijanska filma zapisala med prejemnike glavnih nagrad: Gomorra v režiji Mattea Garroneja in Il divo v režiji Paola Sorrentina; osvojila sta prvi grand prix in slednji nagrado žirije. Gre za posvetitev dveh režiserjev, ki sta v svetu filma začela delovati na prelomu tisočletja. Njuno delo preseneča zaradi osebnega pogleda na italijansko družbo in kulturo, pa tudi zaradi izjemne stilistične ravni, ki priča o pomembni tradiciji njune dežele (od Fellinija do neorealizma) ter odprtosti za mednarodne vplive, ne da bi a priori izključili odnos z avtorsko televizijsko produkcijo.

V naslednjih letih sledijo še druge prestižne nagrade, kar priča o ustvarjanju, ki zunaj svojih meja že nekaj časa ni bilo tako prodorno: za Resničnost (Reality, 2012) Garrone znova prejme grand prix v Cannesu, čast, ki si jo leta 2014 prisluži Alice Rohrwacher za film Čudesa (Le meraviglie). Leta 2011 Emanuele Crialese posname nadaljevanje svoje mojstrovine Nuovomondo (2006), ko se spet posveti temi migracije z delom Terraferma, za katerega prejme veliko nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu. Leta 2014 naposled Paolo Sorrentino z Neskončno lepoto (La grande bellezza) po petnajstih letih Italijo znova popelje do oskarja za najboljši tuji film.

Sorrentino, Garrone in Crialese (slednji se je podpisal pod nekoliko manj filmov) so najverjetneje sveti zaščitniki mladih režiserjev, ki so danes na začetku svoje kariere in so v pregledu v Kinoteki zastopani vsak s po enim naslovom. Vzporedno filmsko sceno novega tisočletja zaznamuje tudi zrelejša produkcija velikih mojstrov preteklih desetletij, ki ohranja svojo živost: Marco Bellocchio z Uro religije (L’ora di religione, 2002) in Ermanno Olmi s filmom Sto žebljev (Centochiodi, 2007) še vedno naredita močan vtis ter dvigujeta prah. Nekje na pol poti med navedenimi generacijami najdemo še nova poglavja v zgodbah režiserjev, ki so zaznamovali osemdeseta leta 20. stoletja: Roberto Benigni ter nežen in prefinjen avtor Silvio Soldini.

Še ena omembe vredna smernica zadnjih let je ponovna naklonjenost dokumentarcem in dokumentarni fikciji (docufiction), nosilcem intenzivnega in neodvisnega pogleda na aktualna dogajanja, kot so globalizacija in sodobne družbene napetosti. Sloveč predstavnik omenjene struje je Gianfranco Rosi, leta 2013 zmagovalec Beneškega festivala s filmom Sveta obvoznica (Sacro GRA) in leta 2016 Berlinskega festivala z Odprtim morjem (Fuocoammare). V tem žanru se je večkrat preizkusil tudi gost našega pregleda, režiser Fabrizio Ferraro, ki se nam bo pridružil v Ljubljani in predstavil svoje zadnje delo, dramo Les unwanted de Europa, 2018. Film črpa navdih iz resnične zgodbe Walterja Benjamina pri njegovemu poskusu bega iz okupirane Francije prek Pirenejev v Španijo leta 1940 – pot, ki spominja na današnja popotovanja novih tipologij beguncev.

Stefano Cerrato

PROGRAM
April, 5. 5. ob 21.00
Grdi, umazani, zli, 6. 5. ob 19.00
Ura religije, 13. 5. ob 19.00
Nezaželeni Evrope, 24. 5. ob 20.00 - Projekciji sledi pogovor z režiserjem Fabriziem Ferrarom, filmskim kritikom Donatellom Fumarolo ter filozofom in raziskovalcem na Pedagoškem inštitutu Darkom Štrajnom.
Neskončna lepota, 25. 5. ob 20.00 - Otvoritev!
Gomora, 26. 5. ob 19.00
Ostržek, 27. 5. ob 17.00
Zlata vrata, 27. 5. ob 19.30 - Projekciji sledi srečanje s kostumografom filma Marianom Tufanom, prejemnikom nagrade David di Donatello 2007.
Sto žebljev, 31. 5. ob 19.00
Kruh in tulipani, 31. 5. ob 21.00