novice

4. Filmska kunsthisterija: Italijanski neorealizem

Italijanski neorealizem

V okviru društva umetnostne zgodovine Kunsthisterik smo se letos znova povezali s Kinoteko in pripravili popoldanski filmski dogodek, za katerega nas je navdihnila fotografska razstava italijanskega neorealizma v Narodni galeriji. V četrtek, 24. maja, si bomo ogledali dva filma: Bila je noč v Rimu (Era notte a Roma, 1960) Roberta Rossellinija in Umberto D. (1952) Vittoria de Sice. Obema projekcijama bosta sledili tudi predavanji.

Na filmski kunsthisteriji bomo izvedeli, kako sta film in fotografija skupaj ustvarila neorealizem kot podobo neke dobe, ko so filmarji in fotografi stopili na ulice in prikazali grozote, ki jih je pustila za seboj 2. svetovna vojna. Že Deleuze je ob krizi podobe-akcije pisal o tem, kako film po vojni preprosto ni več mogel ostati enak – in neorealizem je prvi odgovor na ta problem. V filmih so začeli igrati večinoma neprofesionalni igralci, ki so prikazovali predvsem pripadnike delavskega razreda, kamera je postala bolj gibljiva, lokacije so se premaknile iz studiev na ulice ... Neorealizem tako postane poskus odprtja prostora, ki sta ga do takrat dušili zgodba in naracija, ter z dolgimi kadri prikazuje življenje, ki se zares dogaja. Skozi upor neorealizma se je rodil moderni film.

Roberto Rosselini je eden največjih filmskih ustvarjalcev vseh časov, slavijo ga kot očeta neorealizma ter modernega filma. Je avtor mnogih velikih neorealističnih del, kot so Stromboli (1950), Nemčija leta nič (Germania anno zero, 1948), Paisà (1946) in Rim, odprto mesto (Roma, citta aperta, 1945), bistveno pa je vplival na vse začetnike francoskega novega vala. Kot je rekel že Bertolluci, brez Rossellinija ne moreš živeti. S filmom Bila je noč v Rimu se je vrnil k temi druge svetovne vojne, ki je zaznamovala vse njegove največje filme.

Vittorio de Sica, italijanski režiser in igralec, je bil v teku svoje bogate kariere nagrajen s štirimi oskarji za tujejezični film in je najbolj poznan kot režiser filma Tatovi koles (Ladri di biciclette, 1948), ki prav gotovo sodi med najvplivnejša dela v filmski zgodovini. Umberto D. velja za enega izmed vrhuncev neorealizma in filmsko klasiko, na katero je bil režiser od vseh svojih del najbolj ponosen.

Karla Pelko

Program
Bila je noč v Rimu, predavanje, 24.5. ob 13.00
Umberto D., predavanje, 24.5. ob 17.00