novice

Retrospektiva: Andrej Zdravič

Energije gibanja

Prvinske podobe Andreja Zdraviča

"(Zdravičevi) izjemni filmi, dela vztrajne meditacije o tišini in izginjajoči barvi, nam vračajo pravo in resnično ‘vizualno alkimijo’, simbolično transmutacijo prepogosto videnih podob sveta, ki je zdrsnil v ‘neavtentičnost’. Skozi potrpežljivo vztrajanje na neskončnih refrakcijah, vibracijah, luminiscencah, perspektivah substanc, na presečiščih svetlobe, senc, barv, materije, gostote, rarefakcije, implikacije nas vabi, da znova uzremo svet, si ga ponovno predstavljamo in ga spet najdemo."

- filozof Paolo Mottana, Le imagini elementali di Andrej Zdravič, Il cinema per la formazione, Franco Angeli, Milano, 2004

"Na svojih številnih popotovanjih je cineast pobližje raziskoval spektakularne pojave planeta in tako na novo odkrival nedolžnost pogleda skozi povzdigovanje naravnih elementov v čustveni leitmotiv. /…/ Filmi Andreja Zdraviča so liturgija, ki nas navda z občutkom pomirjenosti ... kot da bi se vrnili iz nekega drugega sveta – sveta, v katerem je energija spektakel – razsvetljeni, prežeti z vedrino, žal preveč minljivo."

- J.-M. Bouhours, Centre Pompidou, 1994

Človek-kamera

"Zdravičeva kamera se odziva na impulze živeče stvarnosti, ki jo hkrati opazuje in doživlja, ki ji istočasno prisostvuje in v njej sodeluje. Tisto, kar me pri Zdraviču vselej navdaja s posebnim vznemirjenjem, je občutek neke posebne ekskluzivnosti, skrivnostne poklicanosti človeka-kamere, da je edina priča – bodisi spektaklu narave ali utripu srca. Gledanje njegovih filmov zato spominja na skriven, vendar neprisiljen obred, v katerem nam poklicani, izbrani človek-kamera, kaže podobe, ki jih smemo in moremo videti samo prek njegovega objektiva."

- Vlado Škafar, Finance, 2001

Čudežne igre narave

"Zdravič gleda in opazuje oblake, kakor da bi bil tudi on sam oblak. Zdravič se noče postaviti v razmerje do oblakov kot človek tehnike, ki je opremljen s kamerami in številnimi pripomočki takšnega in drugačnega značaja. Ne, on ostane kar oblak med oblaki, v arielovskih prostranstvih se igra – čudežne igre narave. /…/ In potem Ocean. Ali vode Pacifika, ki se zaganjajo v kalifornijske obale ... Tudi v filmu o oceanu in njegovih vodah, valovih in penah je Zdravič spet voda, val in pena, ali pa že morebiti nežni morski ptič, ki teče po mivkastih tleh pred valom, ki mu sledi, a ga ta val nikoli ne ujame /…/ S seboj vsa ta voda nosi muziko, kakršne tudi skladatelji, kot sta bila Händel in Smetana, niso mogli spremeniti v note, v ritem in kontrapunkt. Tudi Claude Debussy ne, ki nam je utrl pot v glasbeni impresionizem. Zdravič je kajpada pesniška duša, v njej ni prostora za tako imenovani dokumentarni slog, ki poskuša opisati naravo in njene metamorfoze. /…/ Zdravičevi oblaki in njegov ocean nam preprosto povedo, da je človek lahko le prijatelj narave, njen otrok, nikakor pa ne gospodar. Zato vidim v oblakih in v oceanu dvoje lepih in pretresljivih filmskih del."

- Bojan Štih, Dnevnik, 1987

Zvočna vizija sveta

"Andrej Zdravič ustvarja svoje filme s skladateljskim čutom za ravnovesje, obliko in gibanje ter razvija svojo sintetizirano filmsko glasbo s pomočjo izpopolnjene zvočne opreme. Zanj je zvočna kompozicija sestavni del organsko nedeljive funkcije filma, kot pove že sam avtorjev naziv Soundvision /…/ Ocean Beat, ki kar kipi od intenzivnosti občutkov ... Moč in inventivnost slike in zvoka prevzameta domišljijo v ritmičnih zamahih, ki so orkestrirani kot kontrapunkt zapletom in obratom v nadvse mikavnem in napetem narativnem trilerju."

- Calvin Ahlgren, San Francisco Chronicle, 1991

Monumentalni momenti

"V teh filmih (Phenix, Anastamosis, Kres, Ocean Beat ter v časovnih obzorjih Water Waves in Skrivnosti Soče) Zdravič dosega 'bistveno enkratne' momente, ki jih je sam nekoč mimogrede poimenoval 'majceni monumentalni momenti'. Dovoljujem si jih našteti vsaj nekaj: vejica, ki se počasi zvija in končno poči v Kresu, ples morske pene na obali Ocean Beat, veliki vulkanski finale istega filma, pa utrip veke v filmu Phenix. /…/ Globoko sem prepričan, da prav v iskanju tovrstnih monumentalnih momentov Zdravič sledi ustvarjalni nuji, ki ga na ravni podobe brati s konceptualnim iskanjem filozofa. /…/ Ob branju Nietzschejevega portreta filozofa (Onkraj dobrega in zla, par. 292) si kaj lahko predstavljamo sodobnega filmskega Prometeja, ki nosi bliske, medtem ko okrog njega vse grmi. Ali še bolj naravnost: oglejte si zadnjih deset minut filma Ocean Beat – in v nedvomni Zdravičevi fascinaciji nad tesnim stikom najgloblje notranjosti (žareča lava) in čiste površine (morska gladina) boste zaslutili tisto hkratnost sublimnosti in srhljivosti, ki zaznamuje vse velike momente kreacije podob in konceptov. V zavetju divje linije zunanjosti, ki se spodvije v notranjost, je možno novo življenje! Prav to je po mojem globokem prepričanju točka 'monumentalnih momentov' Zdravičevih zvočnih vizij. Na tej točki sovpadejo vulkanski izbruh, mikrokirurški rez v človeško tkivo in trepet očesa. Na tej točki zapoje zunanjost, na tej točki zazveni izven ... V tej perspektivi en sam kosem snežno bele morske pene, ki ga veter pobere z vala in po zrcalni površini peščene obale ponese na suho, da bi ga onstran sipine dvignil v zrak, povzema ves razvoj življenjskih oblik, od prve predbiotične molekularne juhe do najrazvitejšega humanoida. Ali kot bi rekel sam Zdravič, 'v eni sami goreči vejici je vsa kozmična sila, ki ne more več …'.

- Stojan Pelko, Monumentalni momenti, Maska, VI, št. 4/6, 1996

Film kot razsvetljenje

"Zdravič gradi filmski slog, v katerem prepoznamo vplive Vertova, modernega jazza, Mekasa, Cagea in zen budizma. Kamera v avtorjevih rokah spontano reagira na pulzirajoči življenjski tok /.../ Kot da bi stvarnost, v katero je uperjena kamera, avtorju 'diktirala' strukturo bodočega dela, ki nastaja v procesu vzajemnega soočanja. Ta način snemanja v marsičem spominja na Kerouacovo 'literarno' metodo. /…/ Zdravič ponuja 'odprta dela' z zapletenim kontekstom in več možnimi 'branji'. Direktnega avtorjevega sporočila ni. Namesto tega ima film za gledalca konotacijo neke vrste 'razsvetljenja', ontološkega vpogleda v začarano slojevitost realnosti."

- Jovan Jovanović, Filmograf, Beograd. 1979

"Menim, da je Zdravič eden najbolj nadarjenih filmskih ustvarjalcev, kar se jih pojavlja na filmski sceni. Poleg njegovega filmskega talenta je očitno, da dela v skladu z žal zapostavljeno humanistično tradicijo. /…/ (Phenix) ima izjemen vizualni in čustveni naboj."

- Jonas Mekas, Anthology Film Archives / Soho Weekly News, New York, 1976

"Zdravičeve kratke nenarativne filme so primerjali s filmi Stana Brakhagea, vendar je zanje značilna neka dejanskost, ki nima nič skupnega z nagnjenostjo tega mojstra eksperimentalnega filma k vzvišeni romantični agoniji. Tu pa je čutiti preprosto nepretencioznost – redkost v avantgardi –, ki nas očara s svojo očitnostjo. /…/ Breath ni nič drugega kot posnetki časopisa, ki ga veter nosi po newyorških ulicah. Toda Zdravič svoje teme ne obravnava z nebulozno liričnostjo Brakhagea ali Marie Menken. Časopis je samo časopis – 'najdeni predmet' à la Duchamp. Glasba filma je, kot v vseh Zdravičevih filmih, posneta na kraju samem ... kot spremljava v obliki musique concrète."

- David Ehrenstein, Los Angeles Herald Examiner, 1980

‘Ekokinematografska’ izkušnja

"Ob velikem navdušenju sodobnih obiskovalcev kinematografov nad popularno in zgolj popularno kinematografijo je že sam obstoj filmov, kot so Zdravičev Riverglass (V steklu reke) in drugi /.../ pravi čudež. V teh in sorodnih delih vidim primere ekokinematografije (‘ecocinema’), ki publiki ponujajo opis naravnega sveta v okviru kinematične izkušnje, ta pa vzbuja potrpežljivost in pozornost – lastnosti, ki so ključne za poglobljeno razumevanje in stalno zavezanost naravnemu okolju. Pristop teh filmov se povsem razlikuje od histeričnega pristopa komercialnih, zlasti oglaševalskih medijev, pri katerih konzumiranje maksimalnega števila podob v eni minuti vodi v neobrzdano potrošnjo proizvodov in neomejeno industrijsko izkoriščanje okolja. Menim, da temeljna naloga ekokinematografije ni proizvajanje okoljskih zgodb, posnetih v konvencionalnem hollywoodskem slogu (se pravi na način, ki implicitno promovira potrošnjo) ali celo v konvencionalnem dokumentarnem slogu (četudi lahko dokumentarci opozarjajo na okoljske probleme). Naloga ekokinematografije je ponuditi nove vrste filmske izkušnje, ki pomeni alternativo za gledalce konvencionalnih medijev in prispeva k naprednejšemu razumevanju okolja. /…/

V filmskih študijah že daljši čas vlada klišejsko razmišljanje, da so lepe podobe za filmarja lahka rešitev: vsakdo lahko usmeri kamero v nekaj lepega in naredi posnetek. Lahko se samo vprašamo, zakaj lepote ni več, če jo je tako lahko posneti? … Lepe podobe lepih krajev so vendar lahko tudi konfrontacija s konvencijami in zlasti z mediji, ki ohranjajo status quo: pripelje lahko do temeljnih sprememb v percepciji, ne le z vidika tega, kar vidimo v kinu, na televiziji in na spletu, temveč tudi glede načina, kako delujemo v ‘realnem svetu’. In ti filmi lahko to dosežejo brez kakršnega koli polemičnega cilja."

- Scott MacDonald, Ecocinema Theory and Practice, Routledge, 2013

Kipenje življenjske energije

"/.../ Skrivnosti Soče – Časovno obzorje, stalna video instalacija Andreja Zdraviča (v TNP centru, Trenta) je v naši umetnosti znanilka nečesa novega. V naročju mogočnih Julijcev, v zraku, ki prinaša vonj morja in Sredozemlja, se – na osmih televizijskih zaslonih – izrisuje skladba skrivnostnega pulziranja narave. Tisto, kar je novo, ni uporaba visoke tehnologije, ampak čudež, da tehnologija lahko človeku vrne občutek za mero. Mero, s katero je umerjen preplet naših usod v igri kozmičnih moči. Instalacija Skrivnosti Soče ... na hipnotični način napne prostor skozi nenehno gibanje slike v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Pred nami čutno zaživi Heraklitov pitijski izrek, da ni mogoče 'dvakrat stopiti v isto reko'."

- Milan Dekleva, Dnevnik, 1995

Priprava in ureditev besedil: Andrej Zdravič in Marjola Zdravič

Prevodi iz angleščine in francoščine: Marjola Zdravič

SPORED
Izvor, 1. 3. ob 20.00
Elementarne energije, 5. 3. ob 21.30
Človeško bivanje in Umetnost kirurga, 12. 3. ob 21.00
Popotovanja, 26. 3. ob 21.00
Oceanski obredi, 28. 3. 19.00
Balet reke, 2. 4. ob 21.00
Filmski dokumenti, 4. 4. ob 19.00
Ponovitve, 4. 4. ob 21.00
Ocean Cantos, 5. 4. ob 21.00