novice

16. Animateka: Animacija brez meja

16. Mednarodni festival animiranega filma Animateka I 2.-8. december 2019

Jesensko-zimski ljubljanski filmsko-festivalski vrvež se tradicionalno konča z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Filmski festivali večinoma prinašajo premierne projekcije, za razliko od ostalih pa Animateko obišče tudi veliko število mednarodnih filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Bogat filmski in razstavni program Animateke dopolnjujejo tudi strokovna predavanja in pogovori z avtorji v okviru sklopa AnimatekaPRO, ki se v dopoldanskih urah odvijajo v Stari Mestni Elektrarni. Letošnja osmerokraka retrospektiva pa v bližnji plan postavlja animirani film iz Baltskih držav, o katerem v pričujočem Kinotečniku podrobneje piše urednik spletnega portala Zippy Frames Vassilis Kroustallis.

V Kinoteki boste lahko ekskluzivno spremljali tekmovalni program Mladi talenti Evrope, ki kot vsako leto prinaša vizualne in narativne presežke študentov in predvsem študentk evropskih izobraževalnih ustanov. Standardno po kakovosti in številu prednjačijo britanski, nemški, švicarski, francoski, madžarski in poljski, letos pa tudi češki filmi, med katerimi posebej opozarjam na s študentskim oskarjem za kratki animirani film ovenčano diplomsko delo Hčera (Dcera, 2019) avtorice Darie Kascheeve. V procesu letošnje selekcije so na plan znova privreli zanimivi animirani dokumentarci, kar priča o potrebi avtorjev po pripovedovanju avtobiografskih, socialno angažiranih in vedno bolj družbeno kritičnih zgodb. Novost letošnje edicije je program najboljših evropskih animiranih serij za televizijo, ki ga predstavljamo v sodelovanju z Emile European Animation Awards. V tem programu si boste med drugimi lahko ogledali tudi epizodo iz serije Ariol (prva sezona 2009, druga sezona 2017), ki je nastala v francoskem studiu Folimage po predlogi uspešne istoimenske stripovske serijalke Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta.

Zadnja leta je globalna produkcija celovečernih animiranih filmov v porastu, vendar večina kakovostnih del ne pride na redne programe slovenskih kinematografov. Letos bomo na Animateki prikazali devet celovečercev. Špansko-nizozemska koprodukcija Buñuel v labirintu želv (Buñuel en el laberinto de las tortugasSalvador Simó, 2018) prinaša zgodbo o nadrealističnem režiserju Luisu Buñuelu, ki po izidu za tisti čas škandaloznega filma Zlata doba (L'Âge d'Or, 1930) doživi finančni polom in se spre s soscenaristom Salvadorjem Dalíjem. Buñuelov dobri prijatelj, kipar Ramón Acín, čudežno zadene na loteriji in se odloči, da bo produciral Buñuelov naslednji film. Z malo filmsko ekipo se iz Pariza odpravita v odročne gore rodne Španije, da bi posnela dokumentarec Zemlja brez kruha (Las Hurdes: Tierra sin pan, 1933). Animirani film prek pripovedi, ki presega domišljijo, posreduje resnično zgodbo o ozadju fascinantne epizode v filmski zgodovini. Zgodba v francosko-belgijskem koprodukcijskem filmu Funan (Denis Do, 2018) je postavljena v leto 1975, v čas krvave revolucije Rdečih Kmerov v Kambodži. Film s pretresljivo silovitostjo pripoveduje o boju mlade matere, da bi rešila sina ter v dobi barbarstva spet združila in zaščitila svojo družino. Brazilski Tito in ptice (Tito e os Pássaros, Gustavo Steinberg, Gabriel Bitar, André Catoto, 2018) prinaša zgodbo o desetletnem dečku, ki poskuša rešiti svet pred nenavadno epidemijo, njegov lov na protistrup pa se prelevi v iskanje odsotnega očeta in lastne identitete. Romunsko-francoska koprodukcija Maronino fantastično popotovanje (L’extraordinaire voyage de Marona, Anca Damian, 2019) je pripoved skozi oči psičke mešanke, ki pri ljudeh, s katerimi pride v stik, pusti globoko sled. Ko doživi nesrečo, se ji pred očmi odvrtijo podobe vseh domov in najrazličnejših izkušenj, ki jih je doživela. Na krilih spomina odpotuje v preteklost, kjer z neusahljivo empatijo in ljubeznijo vnaša svetlobo in nedolžnost v življenje vsakokratnega lastnika.

V času festivala bo prostore Kinoteke krasila razstava animiranih slikofrcev (ang. flipbook) francoske umetnice Marie Paccou, ki je tudi članica mednarodne festivalske žirije.

Igor Prassel