novice

Animateka: Animirane ženske zgodovine

V filmskih in animacijskih študijah lahko kategorijo »ženske zgodovine« razumemo na vsaj dva načina. Osnovni pomen tega termina predpostavlja zgodovinska preučevanja prisotnosti žensk in oseb, ki se identificirajo kot ženske, v različnih fazah filmske produkcije. Kot tak je sredstvo utrjevanja delovalnosti žensk v filmski industriji. Zgodovinsko gledano so studijske strukture po vsem svetu ne glede na ekonomske in ideološke temelje produkcijskih mehanizmov delovale znotraj intrinzično patriarhalnih hierarhij, ki so filmske ustvarjalke dodelile oddelkom za produkcijo otroških filmov in jih postavljale na mesta asistentk, montažerk, animatork znotraj skupine itn. Zato se zdi vsak »izdelek«, ki so ga podpisale, soustvarile ali sorazvile ustvarjalke, še posebej dragocen dokument »ženske zgodovine«, ki dokazuje, da je odsotnost filmskih ustvarjalk v zgodovini filma posledica oblastnih razmerij, ne pa rezultat tega, da se ženske ne bi zanimale za filmsko izražanje.

Seveda pa poznamo izjeme od pravila; osamljeni primeri animiranih filmov, ki so jih znotraj studijskega sistema režirale ženske, so ne glede na spektakularnost tehničnega mojstrstva redko postavili pod vprašaj konservativne konvencije svojega časa. Za ta izbor sva take filme zavestno zavrnila. Zaradi spoštovanja do pionirske vloge, ki so jo imele filmske ustvarjalke, kot sta Hermína Týrlová (Češkoslovaška) in Alma Duncan (Kanada), sva iskala izraz, osvobojen okovov konvencionalnega pravljičnega pripovedovanja zgodb ali komercialnih praks, pa tudi reprodukcije patriarhalne vizije družbe. Tako sva prišla do drugega možnega pomena termina »ženska zgodovina«, ki je iskanje radikalno nove, emancipacijske estetike in filozofije filmskega ustvarjanja. 

Pri kuriranju programa sva se osredotočala na dela, ki eksplicitno ali implicitno izražajo poziv Kathleen Shannon, naj se ne pustimo spodkopavati ljudem, ki nas imenujejo idealistične ali naivne ali preveč čustvene ali še vse kaj drugega, kar bi lahko izrekli, da bi utišali briljantnost običajnih ljudi. Zato retrospektivo odpiramo z Montažo (Assembly, Jenn Strom, 2012) saj se neposredno nanaša na ideje Kathleen Shannon, ustanoviteljice Studia D pri NFB (ki je bil prelomen pojav za umetniško, družbeno in politično zgodovino filma). Ko se je animacija odprla feminizmu, je konvencije razneslo. Osvobojena ustvarjalnost je kazala močno nagnjenje do eksperimentiranja, kolaža in mešanja tehnik. Zavračanje formalne čistosti je postalo politična izbira.

Predstavljeni program je sestavljen iz štirih delov, ki jih povezuje koncept »ženske zgodovine«. Prvi del z naslovom Moram spregovoriti raziskuje filme jasnega političnega stališča, ki feministično zavedanje združujejo s surovim, glasnim in namerno neprijetnim slogom. Program Moram (po)ustvariti predstavlja dela pripovedovalk, ki s pomočjo perverzne privlačnosti in ironičnih premikov perspektive obrnejo in na novo interpretirajo konvencionalne naracije, saj te utrjujejo patriarhalni svetovni red. Moram biti realna se osredotoča na samoraziskovanje identitet in na videz povsem običajnih, vsakdanjih situacij, ki jih doživljajo ženske vseh barv in spolnih usmeritev. Na koncu v Moram opraviti raziskavo sledimo eksperimentalnim delom, ki preizkušajo meje animiranega medija.

Metodična implementacija koncepta »ženske zgodovine« v animacijskih študijah implicira povsem nov pristop k filmski zgodovini kot vednosti o kanonu, tehnološkem razvoju medija ter estetskih vrednotenjih in sodbah. Stabilne in fiksne kategorije, ki opredeljujejo tehnike in žanre, in zgodovinski pregledi zlatih obdobij studiev in nacionalnih šol – nič od tega ne priča o dinamiki delovalnosti žensk v animiranem filmu. Filmske ustvarjalke so obravnavale in še vedno obravnavajo animacijo, igrani in dokumentarni film, fotografijo, uprizoritvene umetnosti, poezijo in literaturo ter slikarstvo in kiparstvo itn. kot komplementarne izrazne oblike, ki so enako stimulativne v dejanjih rušenja konvencij, razstreljevanja ustaljenega reda in grajenja novih lastnosti, ki se lahko kmalu spet uničijo.

Olga Bobrowska, Michał Bobrowski

Prevod Maja Lovrenov