KAJ JE KINOTEKA?

Jurij Meden
KAJ JE KINOTEKA?: Nekaj pogledov na ohranjanje in prikazovanje filmske dediščine v 21. stoletju
prevedla Maja Lovrenov

Slovenska kinoteka, 2021
ISBN 978-961-7013-16-0
zbirka Kinotečni zvezki


Redna cena: 12,00 € / cena s popustom: 8,40 €

Hitro zaporedje sprememb – med katerimi so bile nekatere pričakovane, druge pa malo manj – je drastično preoblikovalo področje ohranjanja in prikazovanja filmske dediščine v prvih dveh desetletjih 21. stoletja. Produkcija, prikazovanje in restavriranje filmov ter refleksija o njih so danes v glavnem oziroma skoraj izključno stvar digitalnega. Nekateri strokovni profili so postali zastareli in pojavili so se novi. Druge oblike umetnosti in zabave so prišle v središče kolektivnih sanj in razprav. Načela kuratorstva so prišla v navzkrižje z idejo dostopa. Pretakanje je prevzelo svet kot prevladujoči način izkušanja gibljivih podob, zasebni prostor pa je prekosil javni prostor kot osnovno prizorišče teh izkušenj. Kaj je kinoteka? je zbirka esejev, ki skušajo razjasniti te še potekajoče spremembe v širšem kontekstu kulturne zgodovine, pri čemer se osredotočajo na odgovornost filmskih arhivov in muzejev kot varuhov filmske dediščine.

Jurij Meden je programski vodja in kurator v Österreichischen Filmmuseumu na Dunaju. Pred tem je deloval kot vodja programskega oddelka v Slovesnki kinoteki v Ljubljani in kot kurator filmskega programa v George Eastman Museum v Rochesterju v državi New York. Pomagal je pri ohranjanju in restavriranju številnih jugosovanskih eksperimentalnih filmov. Deloval je tudi kot programski vodja Kinodvora, prvega art kina v Ljubljani, kot koordinator programa festivala Crossing Europe v Linzu, kot urednik znanstvene in akademske založbe Sophia v Ljubljani, kot glavni urednik KINA!, revje za film, poezijo in politiko ter kot ko-direktor Nitrate Picture Show, festival of film conservation. Filmske programe je kuriral v vrsti institucij in na mnogih dogodkih na treh celinah, režiral je preko dvajset dokumenatrnih in eksperimenatlnih filmov ter predaval na Akademiji umetnosti v Novi Gorici, na L. Jeffrey Selznick School of Film Preservation v Rochesterju in na vrsti delavnic FIAF-a. Je prejemnik Jon Garlock Labor Educator of the Year Award za leto 2017.

Če bi to knjigo prvič prebral pri osemnajstih letih, bi filmsko kuratorstvo sprejel kot svoje izbrano orodje političnega aktivizma. Namesto tega lahko le preberem eno poglavje na dan, in ko pridem do konca, začnem še enkrat od začetka ter vsem povem, da ti film še vedno lahko spremeni življenje. Z mešanico etičnega zagona, ostre logike in subtilnega humorja je Jurij Meden napisal kulturni manifest in nežargonski vodič po težki umetnosti videnja. K orožju, gledalci! To je dejanje državljanske nepokorščine najvišjega reda.

Paolo Cherchi Usai; Kinoteka Furlanije - Julijske krajine
           
             

Abbas Kiarostami

Alain Bergala
Abbas Kiarostami
prevedla Živa Čebulj

Slovenska kinoteka, 2021
ISBN 978-961-7013-17-7
zbirka Kinotečni zvezki


Redna cena: 10,00 € / cena s popustom: 7,00 €

Abbas Kiarostami je že trideset let eden največjih cineastov svetovnega pomena. Po skromnem in potrpežljivem vajeništvu »na licu mesta«, ko je posnel številne pedagoške filme o iranskih otrocih in zanje, se je postopoma uveljavil kot velik avtor, in sicer že s prvimi dolgometražnimi filmi: Popotnik, Kje je hiša mojega prijatelja? in Veliki plan. Mednarodna prepoznavnost (z zlato palmo s festivala v Cannesu leta 1997 za Okus češnje) ga ni zmamila iz njegovega osebnega umetniškega iskanja, ki si utira pot tudi skozi poezijo, fotografijo in video. Kiarostami je avtor v najčistejšem pomenu besede, brezkompromisno izraža svoj tenkočuten filozofski in politični odnos do sveta. Njegovo delo, tako kot vsako veliko delo, znova pretehtava temeljne zahteve filmske umetnosti: zajemati iz sveta ali ga ustvarjati, se v njem izgubljati kot subjekt občutenj ali razumeti film kot vrtoglavi model istega sveta. Ta knjiga želi izkrčiti nekaj stez skozi njegovo delo, analizirati njegov ustvarjalski pristop (in najpomembnejše like njegovega opusa), podpreti svoja razmišljanja s številnimi posnetki zaslona in tako pomagati bralcu odkrivati novo ozemlje filmskega kontinenta, ki nosi ime Kiarostami.

Alain Bergala je bil član uredništva in glavni urednik zbirke Cahiers du cinéma. Je avtor številnih člankov in del o filmu, posvečenih Godardu, Rosselliniju itd. (njegovi zadnji deli sta Nihče bolje kot Godard in Vzgoja za film). Pri ministrstvu za šolstvo je pod vodstvom Jacka Langa deloval kot svetovalec za filmsko umetnost. Posnel je tudi več filmov za velika platna in male ekrane. O filmu je predaval na Université de Paris 3 in na FEMIS, francoski visoki šoli za filmsko fotografijo in zvok.

S filmom je danes tako kot s književnostjo; v času izobraževanja se vsak poistoveti tako z različnimi filmi kot z romani. Knjižice iz zbirke Les petits Cahiers spremljajo študente, učitelje ali dijake ter ljubiteljske navdušence na njihovi poti proti boljšemu razumevanju sedme umetnosti. Dvojna zgradba knjižic prinaša poglobljeno študijo, ki izobrazi pogled gledalca, ter dokumente s komentarji, ki bralcu kažejo poti k novim načinom razmišljanja in raziskovanja. Zbirka Les petits Cahiers izhaja v sozaložbi Cahiers du cinéma in SCEREN-CNDP – založbe ministrstva za šolstvo, mladino in šport.
           
             

Silvan Furlan: Človek za film

Silvan Furlan: Človek za film
uredili: Nil Baskar, Ivan Nedoh, Ana Šturm
besedila: Nil Baskar, Jože Dolmark, Silvan Furlan, Slavko Hren, Livio Jacob, Ženja Leiler Kos, Jurij Meden, Lilijana Nedič, Ivan Nedoh, Stojan Pelko, Zoran Pistotnik, Majda Širca, Vlado Škafar, Ana Šturm, Zdenko Vrdlovec, Melita Zajc

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2021
zbirka Slovenski film
ISBN 978-961-7013-15-3
Redna cena:25,00 € / cena s popustom: 20,00 €

Silvan Furlan je bil ena osrednjih osebnosti slovenskega filma. Njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen do filma je zaobjemala praktično vse razsežnosti ukvarjanja s tem medijem – od pisne refleksije do ustvarjanja, od izobraževanja do promocije, od organiziranja do arhiviranja – predvsem pa je pustil neizbrisen pečat kot snovalec kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije. Predstavljal je tudi ključno energijo – tako v motivacijskem kot organizacijskem smislu – za vznik Slovenske kinoteke, ki jo je nato vodil vse do svoje prezgodnje smrti. Namen zbornika Silvan Furlan: Človek za film je evidentirati, ohraniti in vsaj deloma osvetliti epohalni prispevek Silvana Furlana k osamosvajanju in postavljanju temeljev slovenske kinematografije.

Osrednje mesto zbornika predstavlja izbor še vedno nadvse aktualnih Furlanovih tekstov, ki bodo bralca popeljali v samo srce filma. Skozi raznolike, na začetku mladostniško očarane, kasneje pa resnejše in tehtnejše premisleke o filmu in filmski zgodovini je mogoče, kot zapiše Dolmark, »razbrati predvsem izreden razpon tematik in luciden pristop k obravnavi, pa tudi silovit družbeni angažma – stalnico Furlanovih prizadevanj, da bi vsa pridobljena znanja usmeril v vzpostavljanje osnovnih pogojev za delovanje institucij kinematografske omike«. Pisal je o vsem, od teorije do prakse, o drobcih in vizijah, zanimali so ga tako največji mojstri kot izdelki otrok, ki so nastali na filmskih delavnicah. Posebno mesto v zborniku namenimo Furlanovi študiji opusa italijanskega cineasta Roberta Rossellinija, ki je izšla v legendarnih Kinotečnih zvezkih, ter pomembnemu dokumentu z naslovom »Očrt modela organizacije kinematografije v Republiki Sloveniji s posebnim poudarkom na filmski proizvodnji«, ki predstavlja celostno integracijo Furlanovega širokega znanja in prizadevanj.

O življenju in delu Silvana Furlana v posebnem poglavju zbornika spregovorijo njegovi sodelavci, filmski sopotniki in prijatelji; spominjajo se ga predvsem kot nesebičnega, velikodušnega in širokosrčnega človeka, ki je vsaki zamisli dal možnost, ki je verjel in tudi vlagal v ljudi, podpiral njihovo raziskovalno vnemo in širil njihova obzorja. Furlanovo mentorsko delo je, kot lahko razberemo iz prav vsakega članka in pričevanja, obrodilo številne sadove. Bil je glavni motor, motivator in mentor ter epicenter filmskega dogajanja pri nas. Silvan Furlan je bil človek, ki se je, kot je ob njegovem slovesu zapisal Jože Dolmark, »z vso človeško energijo podal v neizprosen spopad z institucijami in politiki, da bi filmu na Slovenskem omogočil preživetje, spoštovanje in kreativno prihodnost«.
V zborniku najdete tudi biografijo, izbrano bibliografijo in filmografijo, ter izbor nagrad.
           
             

Poklon Borisu Cavazzi

Poklon Borisu Cavazzi
uredila Špela Čižman
besedila: Tina Poglajen, Nenad Polimac, Jurij Bobič

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2021
zbirka Poklon

ISBN 978-961-7013-14-6

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Boris Cavazza, gledališki, filmski in televizijski igralec, gledališki režiser ter filmski scenarist, se je rodil leta 1939 v Milanu. Po zaključeni Pomorski srednji šoli v Piranu je skoraj štiri leta prebil na morju. Leta 1969 je zaključil študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. V svoji več kot petdesetletni gledališki karieri je bil član ansamblov Slovenskega gledališča v Trstu, ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Koper, vmes pa nastopal na odrih skoraj vseh profesionalnih gledališč v Sloveniji ter se uveljavil tudi na širšem prostoru bivše Jugoslavije. Leta 1987 je postal docent, 1995 redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero na ljubljanski AGRFT. Od leta 1992 ustvarja tudi kot gledališki režiser.

Na filmu se je prvič pojavil leta 1960 v filmu Františka Čapa X 25 javlja, svojo prvo glavno vlogo v celovečercu pa je odigral leta 1973 v Beguncu Janeta Kavčiča. V širšem jugoslovanskem prostoru je postal znan dve leti kasneje z naslovno vlogo Mateja v filmu Lordana Zafranovića Muke po Mateju. Skupno je na filmu in televiziji do danes ustvaril skoraj sto vlog, med drugim je izstopal v celovečernih filmih: Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča, Leta odločitve Boštjana Vrhovca, Kratki stiki Janeza Lapajneta in Piran – Pirano Gorana Vojnovića, v spominu pa je ostal tudi kot Toni v komediji To so gadi Jožeta Bevca. V zgodovino slovenskega filma se je zapisal tudi kot scenarist celovečerca Kormoran ter treh televizijskih filmov.

Za svoje ustvarjanje v gledališču in na filmu je prejel številna najvišja priznanja in nagrade, med drugim Prešernovo nagrado, Borštnikov prstan, nagrado bert kot tudi najvišje državno odlikovanje – zlati red za zasluge.

V publikaciji se je kritičarka Tina Poglajen poglobila v njegov filmski opus, njegove vloge v širšem jugoslovanskem prostoru pa je osvetlil zagrebški filmski kritik Nenad Polimac. Publikacija vsebuje tudi filmografijo televizijskih in filmskih vlog in je bogata s slikovnih gradivom.
           
             

Stoletnica. Fellini v svetu

katalog razstave

STOLETNICA. FELLINI V SVETU | IL CENTENARIO. FELLINI NEL MONDO
Uredili: Vincenzo Mollica, Allesandro Nicosia, Francesca Fabbri Fellini

Gangemi Editore, 2020

ISBN 978-88-492-3973-7

Redna cena: 20,00 € / cena s popustom: 14,00 €

Gostujoča potujoča razstava, posvečena stoletnici rojstva režiserja Federica Fellinija (1920–1993), ki jo je omogočilo Veleposlaništvo Republike Italije in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, je bila v Slovenski kinoteki na ogled od oktobra 2020 do januarja 2021.
Kustosi razstave so bili novinar in Fellinijev prijatelj Vincenzo Mollica, mednarodno priznani kustos Alessandro Nicosia in Fellinijeva nečakinja Francesca Fabbri Fellini, ki so prispevali tudi besedila za katalog.

Razstava je osvetlila življenje in delo velikega mojstra filmske umetnosti, del razstavljenega gradiva, ki razkriva edinstveno osebnost velikana filma in njegov osupljiv sanjsko-fantazijski filmski svet, pa je predstavljen tudi v katalogu - scenske fotografije in fotografije s snemanj, Fellinijeve risbe, družinske fotografije, plakati za njegove filme, osebna pisma ter drugo gradivo. Posebno poglavje je posvečeno njegovemu odnosu z ženo Giulietto Masina.

Katalog prinaša tudi Fellinijevo biografijo in filmografijo.
           
             

France Štiglic: filmska zapuščina | Film Legacy

Zbornik razprav in katalog razstave | a collection of papers and an exhibition catalogue
France Štiglic: filmska zapuščina | Film Legacy
Uredila Špela Čižman, Andrej Šprah
Besedila: Špela Čižman, Nerina T. Kocjančič, Ženja Leiler Kos, Matic Majcen, Polona Petek, Tina Poglajen, Peter Stanković, Andrej Šprah, Marcel Štefančič, jr.
filmografija: Lilijana Nedič

Slovenska kinoteka, 2021
ISBN 978-961-7013-13-9
Redna cena: 25,00 € / cena s popustom: 17,50 €

Kinotečni projekt poklona Francetu Štiglicu je bil zasnovan trodelno in je zajemal popolno retrospektivo Štigličevega filmskega opusa, obširno razstavo v novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke in zborniško monografijo, ki naj bi imela tudi vlogo razstavnega kataloga. Konceptualno izhodišče projekta France Štiglic: filmska zapuščina je predstavljala zavest, da med Štigličeve bistvene odlike sodi izrazita ustvarjalna raznolikost. Deloval je namreč znotraj raznovrstnih žanrskih oblik (»partizanarica«, vojni film, otroški in mladinski film, kriminalka, komedija, psihološka drama, zgodovinski film) ter se izražal skozi različne stilistične prijeme in slogovne pristope (socialistični realizem, klasični stil, lirični stil, ekspresionistični film, filmski modernizem).

Temeljno vodilo povabila k sodelovanju pri zborniku pa ni bila težnja po ponovnem sistematičnem pregledu Štigličevega opusa iz nove časovne perspektive, temveč želja, da podamo nov vpogled v tiste vidike njegove ustvarjalnosti, ki so v sodobni filmski misli pustili najgloblji pečat. Vabilu so se odzvala nekatera najvidnejša imena slovenske filmske teorije in publicistike; avtorice in avtorji različnih generacij, raznovrstnih provenienc in raznolikih teoretsko-historičnih zaledij: Nerina T. Kocjančič, Matic Majcen, Polona Petek, Tina Poglajen, Peter Stanković, Andrej Šprah in Marcel Štefančič, jr. Njihove razprave se posvečajo nekaterim bistvenim elementom, značilnostim, načelom, pristopom, metodam in dosežkom Štigličevega opusa v celoti ali pa premišljujejo ustvarjalni domet njegovih posameznih del. Ti aktualni aspekti preučevanja tako ne pomenijo samo prenove oziroma aktualizacije pogleda na avtorjevo kreativno raznovrstnost, temveč podajajo ponovni premislek vrste pomembnih elementov nastanka in razvoja slovenske filmske ustvarjalnosti in kinematografije.
           
             

Kalejdoskop zrcaljenja identitet v dokumentarcih z območja »Jugosfere«

Kalejdoskop zrcaljenja identitet v dokumentarcih z območja »Jugosfere«

Uredila Maja Krajnc
Prevedli Maja Lovrenov, Petra Meterc

Slovenska kinoteka, 2020
ISBN 978-961-7013-12-2
Zbirka: Jesenska filmska šola

Redna cena: 10,00 € / cena s popustom: 7,00 €

Ena ključnih raziskovalk identitete v postjugoslovanskem dokumentarnem filmu Magdalena Tutka-Gwóźdź konec federacije izpostavi kot trenutek preloma v identitetni strukturi. Na podlagi prispodobe razbitega ogledala, s katero opredeli problematiko raziskovanja identitete v dokumentarcih iz obdobja po razpadu Jugoslavije, avtorji zbornika in posamezni filmski ustvarjalci (zbrani lani na razpravi ob koncu simpozija) opozarjajo na temeljne elemente novih pristopov, metod, tematik in problematik, s katerimi se ukvarjajo dokumentaristi od leta 1991 naprej. Heterogenost te produkcije je nakazal že sam izbor filmov retrospektive, ki se je odvrtela ob simpoziju. Izbor, narejen na podlagi zavestnega izogibanja vrednostnim kriterijem, je obsegal vrsto dokumentarnih stilov, pristopov, teženj, praks oziroma (pod)zvrsti, s katerimi so filmski ustvarjalci izvajali sondiranje postsocialistične realnosti. V njej se odražajo raznovrstne konfiguracije novih istovetnosti – od individualne, kolektivne, nacionalne, etnične, religijske ali spolne identitete do lokalne, mobilne, narativne ali krizne. S pomočjo del posameznih novih formacij, ki so nastale na postjugoslovanskem območju, avtorji v tem zborniku premišljujejo, kako in na kakšen način so se preobražale konfiguracije identitet v posameznih novonastalih državah, pa tudi na obravnavanem območju v celoti, hkrati pa zbornik ponuja možnost, da se znova prepričamo, kako pomembno vlogo pri tem ima prav dokumentarna filmska produkcija.

Maja Krajnc, urednica zbornika

Sodelujoči: Maja Bogojević, Matjaž Ivanišin, Mihajlo Jevtić, Maja Krajnc, Jelena Maksimović, Nebojša Sljepčević, Vlado Škafar, Andrej Šprah, Andrej Tomažin, Magdalena Tutka- Gwóźdź, Višnja Vukašinović

           
             

Poklon Radku Poliču

POKLON RADKU POLIČU

Uredila Špela Čižman
Besedila: Majda Širca, Ivan Velisavljević, Jurij Bobič

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2020
ISBN 978-961-7013-11-5
Zbirka: Poklon

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev, gledališki, filmski in televizijski igralec Radko Polič - Rac (1942, Črnomelj) je gledališko pot začel leta 1965 v Študentskem aktualnem gledališču, kasneje pa igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš, v institucionalni in neodvisni produkciji, gledališču Glej, E. P. I. Centru ter nastopal tudi v gledališčih iz območja bivše Jugoslavije. Vrsto let je bil član ansambla SNG Drama Ljubljana.

Na filmu je debitiral leta 1961 v filmu Mirka Groblerja Nočni izlet, v svoji karieri pa je ustvaril več kot 100 vlog v slovenskih, tujih ter koprodukcijskih filmih. Najpomembnejše vloge v slovenskih filmih je ustvaril v: Idealistu (1976) režiserja Igorja Pretnarja, komediji To so gadi (1977) režiserja Jožeta Bevca, filmu Deseti brat (1982) režiserja Vojka Duletiča, ter v filmih Matjaža Klopčiča – Sedmini (1969), Strahu (1974), Vdovstvu Karoline Žašler (1976), idr. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in v tujini.

V publikaciji nas Majda Širca popelje čez Poličeve znamenite filmske vloge in odkriva »brazde«, ki je je pustil v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega filma, Ivan Velisavljeić pa se v svojem zapisu osredotoči na vloge oficirjev, ki jih je Radko Polič odigral v srbskih filmih. Njuni besedili dopolnjuje igralčeva biografija in filmografija ter bogato slikovno gradivo.
           
             

Podoba-upor

PODOBA-UPOR: militantni dokumentarec na bojiščih maja '68

Uredil Nace Zavrl
Prevedli Janina Kos, Maja Lovrenov

Slovenska kinoteka, 2019
ISBN 978-961-7013-10-8
Zbirka: Jesenska filmska šola

Redna cena: 13,00 € / cena s popustom: 9,10 €

Dokumentarni kamermani na tleh leta '68 niso nastopali le kot opazovalci, pač pa kot neposredni, dejavni udeleženci, pogosto aktivni tudi v sklopu širših, dobro organiziranih, amaterskih ali polprofesionalnih produkcijskih kolektivov, za katere meja med kinematografijo in aktivizmom (navijanjem traku ter agresivno komunistično borbo) ni obstajala. Kadriranje in skandiranje sta postala sopomenki, idejo filma kot neopredeljenega zapisovalca, pričevalca in pripovedovalca sedanjosti pa je zamenjala povsem nasprotna, udarnejša zamisel. Z izmuzljivim terminom podobe-upora (tesne sorodnice dveh tipologij vizualnosti, ki jih v svojem filmsko teoretskem diptihu razvije Gilles Deleuze) na tej točki merimo na vse tiste slikovne reprezentacije, ki majskih izbruhov niso zgolj nepristransko upodabljale, marveč so same predstavljale sredstvo, morda kar orožje, revolucionarnega protesta. V mislih imamo vse tiste (marginalne, neigrane, podzemne) podobe, ki stremijo k izpolnitvi realnih, materialnih zahtev; podobe z ostrimi, otipljivimi učinki; podobe, ki nekaj zmorejo.

V pričujočem naboru razmislekov se avtorice in avtorji spoprijemajo s potenciali, zagatami, neodkritimi zakladi, zaporami ter nesmisli vračanja k varljivemu poletju leta 1968. Nekateri so pri svojem raziskovanju ubrali zgodovinsko stezo: denimo kurator Olivier Hadouchi, ki je vzel v prerez skupinico kanoničnih naslovov vzporednega ter t. i. »trikontinentalnega« filma, in eksperimentalna filmarka Tara Najd Ahmadi, ki kot svojevrstno sopotnico maja '68 obravnava iransko revolucijo leta '79. Drugi v besedilih gradijo fascinantna teoretska ogrodja: na primer Daniel Fairfax, ki v svojem prispevku izkopava in niansirano presoja nedokončan palestinski projekt Jean-Luca Godarda, teoretik Michael N. Goddard, ki je vzel pod drobnogled konstrukcije in avdiovizualne asemblaže duetov Straub-Huillet ter Adachi-Wakamatsu, in zgodovinar Mark Betz, ki s pomočjo dveh pomembnih filmskih revij sledi konceptu »aktivnega gledanja« od spočetja pa do danes. Spet tretji se bodo problemov lotevali z oporo filozofije: Darko Štrajn je zapuščino francoskega gibanja cinéma vérité, torej slavnega filma resnice, znova premislil prek Deleuza, medtem ko se Nina Cvar v svojem prispevku spopada s položajem militantnega ustvarjanja v današnji dobi vseprisotne komputacije ter digitalnega, algoritemskega nadzora. Četrti pa so pozornost posvetili zapostavljenim, pozabljenim, mnogo redkeje prečesanim kinematografijam ter kulturnim fenomenom tistih let: dokumentarni strokovnjak Andrej Šprah je v svojem referatu osvetlil obilno obzorniško dogajanje na Češkoslovaškem, Raquel Schefer nam v podobni maniri razgrinja dolgo in dinamično kariero portugalsko-brazilskega provokatorja Ruya Guerre, poznavalka psihedeličnih scen Sophia Satchell-Baeza pa pod žaromete postavlja (za naše dojemanje maja '68 še zdaleč ne nerelevantne) performanse ter samonikle svetlobne projekcije v londonskih hipijevskih klubih le leto prej.

Nace Zavrl, urednik zbornika
           
             

Poklon Mirandi Caharija

POKLON MIRANDI CAHARIJA

Uredila Špela Čižman
Besedila: Jasmina Šepetavc, Špela Čižman

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2019
ISBN 978-961-7013-09-2
Zbirka: Poklon

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Miranda Caharija (1942, Križ/Santa Croce, Italija), slovenska gledališka, filmska in televizijska igralka Miranda Caharija je svojo gledališko pot posvetila Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, kjer je ustvarjala od leta 1960 do leta 2005. Sodelovala je tudi z italijanskim gledališčem na Reki in v Trstu ter italijanskim eksperimentalnim gledališčem.

Na filmu je debitirala leta 1965 v vlogi Lenke v filmu Jožeta Babiča Po isti poti se ne vračaj, v svoji karieri pa je ustvarila številne vloge v filmih slovenskih režiserjev starejše in mlajše generacije, v filmih nastalih v republikah nekdanje Jugoslavije ter v filmih italijanskih produkcijskih hiš. Med najpomembnejše v njenem filmskem opusu sodijo naslovna vloga v filmu Francija Slaka Eva, vloga Lenke v Po isti poti se ne vračaj ter vloge v filmih Vdovstvo Karoline Žašler (Korlova žena), Ubij me nežno (Julija), Naš človek (Sonja). Za svoje filmsko ustvarjanje je prejela številne nagrade na pomembnih domačih festivalih.

V publikaciji se avtorica besedila Jasmina Šepetavc sprehodi skozi »filmska življenja« zamejske igralke. Knjižica vsebuje tudi igralkino biografijo in seznam filmskih vlog.
           
             

Oktobrska revolucija in zgodnjesovjetski film

OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN ZGODNJESOVJETSKI FILM

Uredila Maja Krajnc
Prevedli Nil Baskar, Janina Kos, Maja Lovrenov

Slovenska kinoteka, 2018
ISBN 978-961-7013-08-5
Zbirka: Jesenska filmska šola

Redna cena: 15,00 € / cena s popustom: 10,50 €

Če skušamo k sovjetskemu filmu ubrati drugo pot, je treba najprej stopiti onkraj samega oktobra kot funkcije filmske rekreacije ali komemoracije, ki neizogibno, teleološko vodi proti stalinskemu filmu (oziroma doktrini »socialističnega realizma«). V izhodišču premišljevanja o zgodnjesovjetskem filmu je namesto tega kompleksna dinamika družbenih in materialnih razmerij, v okviru katerih se je formiral in razvijal. Ta razmerja je v enaki meri odražal in pomagal vzdrževati. Obenem pa je, vsaj do leta 1934, ko je oblast dokončno prevzela nadzor nad vsemi ključnimi vidiki filmskega dela, izkoristil obdobja relativne avtonomije, v kateri so ustvarjalci in ustvarjalke v praksi in teoriji raziskovali neslutene potenciale filma. To so počeli v izredno produktivnem dialogu tako s sovjetsko umetniško avantgardo kakor z mednarodno in popularno filmsko kulturo. Mnogi med njimi so pri tem izkazali izjemno mero kritične in teoretske samorefleksije. Jasno so se zavedali svojega položaja v sovjetskem kulturnem polju in ga sprejemali z odgovornostjo, ki je narekovala premišljanje estetskih in političnih izhodišč. K temu jih je v pragmatičnem smislu silila tudi nujnost krmarjenja med spreminjajočimi se družbenimi in političnimi zahtevami, pričakovanji gledalca in sirenskim klicem filmske modernosti,ki je obljubljala preoblikovanje zaznavnega in spoznavnega sveta.

Orisanemu razmerju med oktobrsko revolucijo in revolucionarnim filmom, med revolucionarno idejo ter transformacijami sovjetske kinematografje 20. in 30. let, se posvečajo tudi prispevki v zborniku Jesenske filmske šole. Teoretski in metodološki pristopi k temu razmerju – v kolikor gre za izrazito večdimenzionalno polje, ki poleg specifčnih vprašanj, vezanih na zgodnjesovjetski film, obsega tudi vprašanja družbene in ideološke vloge umetnosti v socialistični družbi, same narave filmske reprezentacije in konstrukcije zgodovine, pa tudi materialnih in zgodovinskih dejavnikov – se nujno močno razlikujejo. Bolj kot preiskovanju specifčne problematike ali potrjevanju določenega pristopa je pričujoči nabor razprav in refleksij namenjen sondiranju aktualnih raziskovalnih in teoretskih možnosti.

Nil Baskar iz spremne besede

Avtorice in avtorji člankov:
Nil Baskar, Bernard Eisenschitz, Nace Zavrl, Oksana Maistat, Barbara Wurm, Natalija Majsova, Rade Pantić, Esther Leslie, Miklavž Komelj
           
             

Poklon Antonu Petjetu

POKLON ANTONU PETJETU

Uredila Špela Čižman
Besedila: Varja Močnik, Špela Čižman

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2018
ISBN 978-961-7013-07-8
Zbirka: Poklon

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Anton Petje (1932, Gabrovka), gledališki, filmski in televizijski igralec, je v svoji karieri ustvaril številne, predvsem stranske vloge v slovenskih, tujih ter koprodukcijskih filmih. Na filmu je debitiral leta 1962 z komediji Franceta Štiglica Tistega lepega dne. Med najpomembnejše vloge sodijo tiste, ki jih je ustvaril v filmih Matjaža Klopčiča – Korla v Vdovstvu Karoline Žašler, Kleina v Strahu, župnika v Dediščini in v Moj ata, socialistični kulak ter vloga Sadarja v filmu Živela svoboda Rajka Ranfla.

Varja Močnik podrobno osvetli filmske in televizijske vloge »redke ptice slovenskega filma« kot avtorica poimenuje Antona Petjeta. Publikacija prinaša tudi igralčevo biografijo in filmografijo ter je opremljena z bogatim slikovnim gradivom.
           
             

Poklon Demetru Bitencu

POKLON DEMETRU BITENCU

Uredila Špela Čižman
Besedila: Marcel Štefančič, jr., Špela Čižman

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2017
ISBN 978-961-7013-04-7
Zbirka: Poklon

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Demeter Bitenc (1922-2018) je eden prepoznavnejših slovenskih filmskih igralcev. Med leti 1943 – 1954 je bil član SNG Drama v Ljubljani, nato je do leta 1960, ko je postal svobodni filmski igralec, ustvarjal v gledališčih na Reki, v Beogradu in v Celju. Na filmu je debitiral leta 1948 v filmu Na svoji zemlji in v svoji igralski karieri ustvaril več kot 120 filmskih vlog. Opaznejše so vloge v naslednjih filmih: Dobri stari pianino (1959), Minuta za umor (1962), Sončni krik (1968), Moja draga Iza (1979), Nastopil je v številnih tujih in koprodukcijskih filmih. V filmski spomin se je zapisal predvsem kot nemški oficir. Številne vloge je ustvaril tudi v televizijskih filmih, dramah in serijah.

V publikaciji Marcel Štefančič, jr. v svojem značilnem slogu popelje bralca čez ustvarjalne faze »gospoda in igralca« Demetra Bitenca: od filmskih začetkov, skozi vloge v »slovenskem Hollywoodu« kot je Štefančič poimenoval obdobje, ko so v Sloveniji množično snemali koprodukcijske filme, do številnih vlog negativcev in nemških oficirjev. Publikacija ponuja tudi igralčevo biografijo, seznam Bitenčevih filmskih vlog in je bogata s slikovnim gradivom.
           
             

Poklon Mileni Zupančič

POKLON MILENI ZUPANČIČ

Uredila Špela Čižman
Besedila: Urša Menart, Špela Čižman

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2016
ISBN 978-961-6417-98-3
Zbirka: Poklon

Redna cena: 6,50 € / cena s popustom: 4,40 €

Milena Zupančič (1946, Bohinjska Bela) je ena najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških, filmskih in televizijskih igralk. Takoj po zaključku študija na AGRFT leta 1969 se je pridružila ansamblu Mestnega gledališča Ljubljanskega, kjer je ustvarjala deset let. Nato je bila v letih 1979–1985 članica SNG Drama v Ljubljani, v letih 1985–1987 pa članica Slovenskega gledališča v Ljubljani. Zatem je eno leto ustvarjala v svobodnem poklicu in se leta 1989 ponovno pridružila ansamblu SNG Drama v Ljubljani, kjer je ostala do upokojitve leta 2011. Sodelovala je tudi s številnimi drugimi domačimi in tujimi gledališči.

Na celovečernem filmu je debitirala leta 1968 v filmu Peta zaseda, prvo glavno vlogo pa je ustvarila tri leta kasneje v filmu Mrtva ladja Rajka Ranfla. V zgodovino slovenskega filma se je zapisala zlasti kot igralka v filmih Matjaža Klopčiča, v katerih je oblikovala predvsem tragične ženske like – Meto v filmu Cvetje v jeseni (1973), Karolino v filmu Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Ano v filmu Strah (1974), Karlo v filmu Iskanja (1979), … Pomembni vlogi je ustvarila tudi filmu Igorja Pretnarja Idealist (1976) in Christophoros (1985) Andreja Mlakarja. Za svoje filmsko igralsko ustvarjanje je prejela številna najvišja priznanja in nagrade. Številne vloge je ustvarila tudi v televizijskih filmih in serijah ter v radijskih igrah.

V publikaciji Urša Menart v pogovoru z igralko Mileno Zupančič odkriva igralkine filmske začetke in njene znamenite vloge, njene spomine na snemanja in sodelovanja s slovenskimi režiserji in igralci. Knjižica prinaša tudi igralkino biografijo, seznam njenih filmskih vlog ter bogato slikovno gradivo.
           
             

Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča

Zbornik
Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča
Uredila Maša Peče
Prevedla Maša Peče

Slovenska kinoteka, 2017
ISBN 978-961-7013-06-1
Zbirka: Slovenski film

Redna cena: 14,00 €

Slovenski filmski, televizijski in gledališki režiser, igralec ter pedagog Jože Babič (1917–1996) sodi med “najbolje varovane” skrivnosti slovenske kinematografije, saj je bilo njegovemu filmskemu opusu posvečene mnogo manj refleksije, kot bi si je dejansko zaslužil. Čeprav je leta 1981 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije in leta 1995 stanovsko nagrado Metoda Badjura za življenjsko delo, so zapisi o njegovi filmski ustvarjalnosti na straneh domačih filmskih revij redka dragocenost.

Razloge za to bi lahko pripisali praktičnemu dejstvu, da je bil Babič mnogo dlje in bolj plodovito kot pri filmu dejaven v gledališču. Toda ti dve vlogi vendar nista izključujoči. Na nekoliko tehtnejši način bi Babičevo vsaj delno marginalizacijo v slovenski filmologiji lahko pripisali avtorjevi poetiki v odnosu do prevladujočih novih tendenc. Če namreč prav vsa besedila našega zbornika kot ključni element te poetike izpostavljajo avtorjevo kritično, polemično ost, se je Babič loteval prej vsebinskih kot formalnih inovacij in je bil pri tem tudi bolj zmeren, bolj zadržan od svojih “kanoniziranih” sodobnikov – tako slovenskih režiserjev, zlasti Hladnika in Klopčiča, kot avtorjev novega jugoslovanskega filma. Toda če Babiča odpravimo v imenu teh radikalnejših novosti, smo spregledali pomen in poglavitno odliko njegovega opusa, ki ga zaznamujejo “temeljitost in eksistencialna pronicljivost kritičnih obravnav slovenskega vsakdana” (Peter Stanković), njegov “izjemen humanistični, s tem pa samoumevno tudi emancipatorni naboj” (Andrej Šprah) in, kar je morda najpomembnejše, njegova daljnosežnost, daljnovidnost in aktualnost tako v razmerju do novih realističnih tendenc v sodobnih kinematografijah kot do širših družbenih in političnih procesov, ki pretresajo našo sodobnost.

Pa vendar namen zbornika ni v odkrivanju razlogov za Babičevo krivično zapostavljenost, temveč v ponovnem ovrednotenju in osvetlitvi avtorjevega filmskega opusa, njegovega pomena in prispevka k domači in širši jugoslovanski kinematografiji. Refleksiji Babičevih del smo se posvetili skozi perspektivo nekaterih najvidnejših poznavalcev slovenskega filma, kot so Peter Stanković, Marcel Štefančič, jr. in Andrej Šprah, k sodelovanju pa povabili tudi prodorne filmske teoretike in kritike iz tistih republik nekdanje Jugoslavije, kjer je Babič kot režiser prav tako ustvarjal – Silvestra Mileto iz Zagreba, Nebojšo Jovanovića iz Sarajeva in Ivana Velisavljevića iz Beograda. A zagotovo še nismo izčrpali vseh plasti in pomenov, ki jih ponujajo v razmislek dela Jožeta Babiča, glasnika ali morda že predstavnika novega jugoslovanskega filma, v en dih neorealista in noirovca, klasika in modernista, kritičnega realista in hkrati romantika. Brez slehernega dvoma pa – filmskega človeka.

Maša Peče, urednica zbornika

           
             

25 let po Jugoslaviji: vidiki pojma postjugoslovanski film

25 let po Jugoslaviji: vidiki pojma postjugoslovanski film
Uredila Maja Krajnc, 2017
Prevedli Janina Kos, Maja Lovrenov
Slovenska kinoteka, 2017
ISBN 978-961-7013-05-4
Zbirka: Jesenska filmska šola
Redna cena: 15,00 €



V lanskem letu, ko je preteklo petindvajset let od osamosvojitve Slovenije, smo na mednarodnem simpoziju filmske teorije Jesenska filmska šola želeli razmisliti, kaj se je v kontekstu filmske ustvarjalnosti v tem času zgodilo oziroma spremenilo na območjih, ki so nekdaj sestavljala skupno državo. Osrednje tematsko težišče razmisleka v pričujočem zborniku tako predstavlja vprašanje fenomena »postjugoslovanski film« kot koncepta, ki se je uveljavil za obravnavo filmske ustvarjalnosti na območju nekdanje Jugoslavije na splošno ter kot izhodišče za preučevanje vidikov interkulturnosti, transnacionalnosti in specifične kozmopolitskosti v določenih filmskih delih novih držav. Avtorji se v svojih besedilih dotikajo vidikov konceptualizacije, dejavnikov razmerja med »jugoslovanskim« in »postjugoslovanskim« filmom oziroma vprašanja, v kolikšni meri se v določenih delih odraža dediščina tistih velikih jugoslovanskih cineastov, za katere je bilo značilno specifično določilo – prav svojstveni »jugo-kozmopolitizem«. Prispevki pričajo, da je nemožnost preseganja travmatske izkušnje vojne in njenih grozodejstev ključnega pomena za koncept »postjugoslovanskega filma« oziroma njegovo legitimnost.

Fotografija na naslovnici: Zgodnja dela (Rani radovi, Želimir Žilnik, 1969)

           
             

Michel Chion: Jacques Tati

Michel Chion
Jacques Tati
prevedla Suzana Koncut

Slovenska kinoteka, 2017

ISBN 978-961-7013-03-0
zbirka Kinotečni zvezki


Redna cena: 12,00 €

Jacques Tati, igralec, scenarist, režiser in včasih producent svojih filmov, je bil poleg Chaplina eden najcelovitejših filmskih avtorjev. Tak status je dosegel in ohranil za visoko ceno: v petintridesetih letih kariere je posnel le šest celovečercev, od tega pet igranih, a je zato nenehno zavračal ponudbe, ki so prihajale predvsem iz ZDA in so bile kar najbolj vabljive, vendar bi se moral ob njih sprijazniti z običajno potjo tradicionalnega komika.

Tati je govoril, da je rokodelec, obnašal pa se je kot umetnik; ni hotel delati serijsko, imel je dovolj poguma, da je razočaral, tvegal, predlagal nekaj, česar od njega ni nihče pričakoval, si vzel čas za izdelek, ki ga je bilo mogoče gledati stokrat in vsakič odkriti kaj drugega. Šel je v številne skrajnosti, v Playtimu je igral demiurga, v Prometni zmedi pa fotografa surove resničnosti. Iskal je tehnične inovacije, in to ne samo v zvoku, iz razpoložljivih, starih in novih sredstev je potegnil nove možnosti: v nasprotju z nekakšno legendo o “primitivnem filmskem ustvarjalcu” je Tati izoblikoval zelo prefinjen način režije. Film bi v svoji zgodovini težko našel avtorje, ki so tako kot on zajemali iz vse njegove zgodovine, saj nemi film pri njem podaja roko videu.


Življenje je polno poklonov Tatiju. Na plažah, v starih četrtih ali v modernih mestih lahko znova naletimo na gege iz Gospoda Hulota na počitnicah ali Playtima, v postavi, ki zavija okoli uličnega vogala pa bežno zagledamo Mojega strica. Ta veliki filmski burkač, ki stoji ob Keatonu in Chaplinu, je s Hulotom med legende filmskega ekrana vključil nov lik, in ob vsakem novem predvajanju njegovih del se med občinstvom srečujejo vse generacije. Predvsem pa je bil Tati zgleden filmski avtor, ki je sprejel vsa tveganja in v svoje filme vložil vso svojo osebnost: od Praznika in Prometne zmede do Parade je v njih gradil svoj svet. Ta knjiga govori o tem svetu, Michel Chion nas v njej vabi k odkrivanju Tati-Worlda.

Michel Chion, ki se izvorno ukvarja z ustvarjanjem konkretne glasbe in glasbenimi raziskavami, se giblje med pisavo, podobo in zvokom: je skladatelj (Requiem, La tentation de Saint-Antoine, Une symphonie concrète), avtor del o zvoku in poslušanju (Guide des Objets-Sonores, Le son), kritik pri reviji Cahiers du cinéma, teoretik filma kot zvočne umetnosti (La voix au cinéma, Le son au cinéma, La musique au cinéma, L´Audio-Vision: Son et image au cinéma), profesor teorije avdiovizualnega na Université de la Sorbonne Nouvelle, pisec knjige Écrire un scénario in avtor kratkega filma Eponine (Prix Jean Vigo, 1985). Poleg študije o delu Jacquesa Tatija je izdal monografije o filmski ustvarjalnosti Davida Lyncha, Stanleyja Kubricka in Andreja Tarkovskega.

           
             

Siegfried Kracauer: Filmska čitanka

Siegfried Kracauer
Filmska čitanka
izbor in spremna beseda Anja Naglič
prevedli Anja Naglič in Maja Lovrenov

Slovenska kinoteka, 2017
ISBN 978-961-7013-01-6
zbirka Imago

 Redna cena: 16,00 €

Filmi so ogledalo obstoječe družbe. Financirajo se s sredstvi koncernov, ki morajo, da ustvarijo dobiček, za vsako ceno uganiti okus občinstva. Občinstvo gotovo sestavljajo tudi delavci in mali ljudje, ki udrihajo čez razmere v višjih krogih, poslovni interes pa zahteva, da producent zadovolji družbenokritične potrebe potrošnikov. Toda nikoli se ne bo pustil zapeljati k filmskim predstavam, ki v še tako majhni meri napadajo temelj družbe; sicer bi kot kapitalistični podjetnik uničil svoj lastni obstoj … Družba je vse preveč mogočna, da bi dopustila drugačne filme od tistih, ki so ji pogodu. Film jo mora zrcaliti, če hoče ali ne.

Filmska čitanka
prinaša izbor, ki Kracauerja kot filmskega publicista in kritika predstavi karseda celovito. Zastopana so tri obdobja avtorjevega pisanja (nemško, francosko in ameriško) in teme, ki se jih je največkrat loteval. Do izraza pride ves spekter njegovega pisanja – od resnobno-poučnega, navdušenega, subtilno-poetičnega do ogorčenega, pa tudi sarkastičnega. Kracauerjevi uvidi so lucidni še danes, pričujoča besedila pa so dokumenti filmskih prelomnic – prehoda iz nemega filma v zvočni in iz črno-belega v barvni – in tudi kronika nekega obdobja, od weimarske kinematografije, (pro)nacističnega filma do povojnega Hollywooda. Končno pa lahko Čitanka služi kot učbenik filmske kritike in esejistike – že zaradi avtorjeve nepopustljive zahteve, naj film dejanskosti ne ponareja in naj se ji tudi ne izogiba

Siegfried Kracauer (1889–1966) velja za enega najpomembnejših nemških kritičnih intelektualcev svojega časa. Je vodilni filmski kritik weimarske republike, izrazito angažiran kronist in analitik filmske umetnosti od začetka 20. do konca 50. let prejšnjega stoletja, po vojni pa se posveča zlasti sociologiji in estetiki filma. Njegov opus s področja filma obsega več kot 800 krajših besedil ter vrsto kanonskih študij, kot sta From Caligari to Hitler. A Psychological History of the German Film (1947) in Theory of Film. The Redemption of Physical Reality (1960).


Nerina T. Kocjančič in Filip Robar Dorin
Dialogi s Filipom
Slovenska kinoteka, 2017
ISBN 978-961-6417-88-4
Zbirka Slovenski film. Nova serija 8
Redna cena: 12,00 €
Cena s popustom 8,40 €



Napisati knjigo, ki bi se posvečala zgolj filmom Filipa Robarja Dorina, je premalo. Predvsem zato, ker je Robar Dorin poleg filmskega režiserja tudi pisatelj in publicist, aktivist, prevajalec in nekdanji direktor Filmskega sklada RS. Povrh tega je artikulirana, iskriva osebnost, ki jo je užitek izzvati v dialog.

Ta se vrača k avtorjevemu otroštvu, zaznamovanem s selitvami, k zvedavi in uporniški mladosti, k začetkom ustvarjalne poti, ki ga je v 60. letih odnesla na študij režije in scenaristike na chicaškem Columbia College. Kako je mladi študent doživljal ZDA na burnem prelomu iz 60. v 70. leta? So se že tam porodile zamisli o neodvisni filmski produkciji, ki se je bo dvajset let kasneje kot prvi polotil v Sloveniji? Tudi po povratku v Jugoslavijo ni Robar Dorinova pot nič manj razburkana.

Preko poučevanja na ljubljanski akademiji, od koder bo odstavljen zaradi heretičnih pogledov na film; preko raziskujočih kratkih filmov, ki jih posname za Viba film; in naposled preko celovečercev, s katerimi se zapiše v zgodovino slovenskega filma – Opre Roma (1983), Ovni in mamuti (1985) in Veter v mreži (1989), se oblikuje njegov pristop k združevanju dokumentarne in igrane forme, k »neumišljenemu« filmu, ki osvetljuje perečo družbeno problematiko, življenja obstrancev, migrantskih delavcev, Romov, pa tudi otrok, ali pa nam, na drugi strani, preko niza filmskih in televizijskih portretov približa slovenske literate, umetnike ter priče zgodovine. Ta neutrudna filmsko-dokumentarna iskanja, ki temeljijo na etiki približevanja realnosti in njenim akterjem, so v slovenskem filmu domala brez primere.

Ne glede na takšne ali drugačne opredelitve ter kritiške vatle, s katerimi pristopamo k opusu Filipa Robarja Dorina, se njegova specifičnost zdi najbolj razvidna v delih, ki uhajajo oznakam – ki so uporniška, težko ulovljiva, za katera je en naslov premalo in zato vedno potrebujejo še podnaslov. Ta upornost in samosvojost pričata o avtorju, ki se je ves čas jasno zavedal, kako težko se v prevladujočih filmskih produkcijskih razmerah poraja zares pronicljiv in drugačen film. Pričata nemara tudi o tem, da je avtor v svojem nezlomljivo kritičnem duhu ves čas kultiviral določen zdrav dvom glede moči filma samega, katerega prevratniška sila se tolikokrat izgublja v industrijski formi, namenjeni zabavi. A ne glede na moč ali nemoč samega filmskega jezika je boj za film, ki ima sposobnost preobrazbe, danes nujnejši kot kadarkoli prej. Temu boju za drugačen film, ki je tudi Filipov boj, je posvečena pričujoča knjiga. To je film, ki je kompleksen in boleč, kot je kompleksen in boleč človek z vsemi svojimi slojenostmi in grčavostmi, kot je kompleksna človeška srenja in njeni napori, da se združi v polnejšem in miroljubnem sožitju.

Nerina T. Kocjančič, iz spremne besede

LILIJANA NEDIČ
Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke
Iz Kinotečika 2000 - 2004
Uredil Nil Baskar (Koen Van Daele in Jurij Meden za Kinotečnik 2000 – 2004)
Slovenska kinoteka, 2016
ISBN 978-961-7013-00-9
redna cena: 10,00 €
cena s popustom: 7,00€



Publikacija Zapisi o zgodovini filma, kinematografije in muzejski zbirki Slovenske kinoteke : iz Kinotečnika 2000-2004 je posvečena predstavitvi filmske dediščine, ki jo zbira, ohranja, preučuje in predstavlja Muzejski oddelek Slovenske kinoteke. Združuje serijo člankov dolgoletne kustosinje Slovenske kinoteke Lilijane Nedič, ki so med leti 2000 in 2004 izhajali v Kinotečniku v rubriki »muzej«.

Prek feljtonskih zapisov o posameznih elementih muzejske zbirke (tehniške muzealije filmske predzgodovine, filmski plakati, letaki, razglednice, scenografske skice, rokopisi, likovne predloge, ...), nam Nedičeva približa bogato kinematografsko zgodovino na naših tleh, njene ključne dogodke in akterje, nazorno predstavi tudi domala pozabljene izume, postopke ter tehnologije, ki so oblikovali in usmerjali razvoj slovenskega filma in njegove recepcije. Zapise spremlja bogata vizualna oprema iz kinotečne fototeke, ki ilustrira ključne artefakte ter akterje.

Publikacija ponuja dragocen vpogled v muzejske zbirke Slovenske kinoteke (ki trenutno nimajo stalnega razstavnega prostora) in jih približa na način, ki je privlačen tako za vsakdanje ljubitelje (domačega) filma, kot tudi za preučevalce slovenskega in zgodnjega filma, katerim bo v pomoč kot publikacija kataloške narave.


TRETJI FILM: teorija, praksa, odmevi
Uredil Nil Baskar
Prevedli Nil Baskar, Maja Lovrenov, Jurij Meden, Maša Peče
Slovenska kinoteka, 2015
ISBN 978-961-6417-95-2
Zbirka Kino-raziskave
redna cena: 17,00 €
cena s popustom: 11,90 €


Tretji film: teorija, praksa, odmevi prinaša izbor ključnih izjav, manifestov in polemik »tretjega filma«: revolucionarnega, trikontinentalnega in izjemno daljnosežnega gibanja za osvoboditev filmske ustvarjalnosti izpod spon ekonomsko-politične odvisnosti »sveta v razvoju«. Tretji film je na zgodovinsko prizorišče vstopil leta 1969 z udarno izjavo Octavia Getina in Fernanda Solanasa, v kateri sta začrtala njegove cilje v okviru latinskoameriške situacije in njegovo pozicijo v nasprotju do zahodnega filma – tako do komercialnega »prvega filma« kot umetniškega »drugega«.

Teoretska dejavnost je bila za ustvarjalce tretjega filma enakovredna filmski praksi, v najbolj prelomnih trenutkih pa sta bila oba vidika neločljiva do te mere, da so zahteve družbenega boja nepovratno spremenile same pogoje filmskega dela in refleksije. Te prodorne vizije filma kot odprte oblike kolektivnega delovanja in preobrazbe gledalca iz potrošnika v dejavnega udeleženca s svojo nujnostjo nagovarjajo tudi današnji čas. Filmar prvič v življenju občuti. Odkriva, da znotraj Sistema nič ne deluje, zunaj in proti sistemu pa deluje vse, saj je treba vse še postoriti. Kar se je včeraj zdelo kot nesmiselna pustolovščina, je danes pred nami kot neizbežna potreba in realna možnost … Zakaj filmi in ne katera druga oblika umetniške komunikacije? Za središče naših predlogov in debate jemljemo filme zato, ker je to naša delovna fronta, in zato, ker rojstvo tretjega filma pomeni, vsaj za nas, najpomembnejši revolucionarni umetniški dogodek naših časov.

Getino in Solanas Avtorji: Fernando Birri, Glauber Rocha, Octavio Getino, Fernando Solanas, Julio García Espinosa, Yves de Laurot, Jorge Sanjinés, Tomás Gutierrez Alea, Teshome Gabriel in Paul Willemen.  
THOMAS ELSAESSER IN MALTE HAGENER
TEORIJA FILMA: uvod skozi čute
Uredil Nil Baskar
Prevedla Polona Petek
Slovenska kinoteka, 2015
ISBN 978-961-6417-96-9
Zbirka Imago

Redna cena: 18 €
cena s poustom: 12,60 €


V priročniku Teorija filma: uvod skozi čute se Thomas Elsaesser in Malte Hagener posvečata razmerju med filmom in telesom gledalca. Skozi serijo metafor in konfiguracij gledalskega izkustva, ki se osredotočajo na celotno zaznavno in čutno telo, prenavljata in presegata klasične pristope, ki so se opirali zlasti na vizualne in znakovne dimenzije filmske govorice. Bralko in bralca pri tem elegantno popeljeta skozi glavne mejnike zgodovine filma, kot tudi glavne poudarke njegove refleksije od obdobja najzgodnejšega filma do današnjega dne, od realističnih in formalističnih teorij do pristopov psihoanalize, ideološke kritike, zgodovinopisja, fenomenologije in kognitivizma. Teorija filma ponuja celosten in sodoben pogled na raznovrstno polje filmskih študijev in predstavlja idealen pripomoček za raziskovanje filma na njegovi prelomni digitalni točki. 

Thomas Elsaesser je eden najvidnejših sodobnih filmskih teoretikov. Poučeval je na vrsti univerz (East Anglia, Amsterdam, Yale, Columbia) in je avtor več kot dvajsetih knjig, ki so prevedene v vrsto jezikov. Njegova dela se med drugim ukvarjajo s povojnim nemškim in evropskim filmom, globalizacijo in Hollywoodom, medijsko arheologijo in prihodnostjo filma v digitalni dobi. 

Malte Hagener je profesor medijskih študij na Philipps-Universität v Marburgu. Je avtor vrste študij o filmski teoriji, kot tudi zgodovini filmskih avantgard, cinefiliji in evropski filmski modernosti, med drugimi: Moving Forward, Looking Back. The European Avant-garde and the Invention of Film Culture, 1919-1939 (2007).

DO ZADNJEGA SMEHA: Preston Sturges
Uredila Ivana Novak, 2016
Prevedla Maja Lovrenov
Slovenska kinoteka, 2016
ISBN 978-961-6417-99-0
Zbirka: Jesenska filmska šola
Redna cena: 10,00 €
cena s popustom: 7,00 €



Preston Sturges je bil imenovan za genija klasičnega Hollywooda, preroditelja komedije in prvaka ironije v filmu. Kot prvi ameriški scenarist-režiser je ustvaril osrednje uspešnice screwball komedije Lady Eve, Sullivanova potovanja, Čudež v Morgan’s Creeku, Božič julija in kritiško cenjeno Nezvesto tvojo. O njem so pisali André Bazin, Siegfried Kracauer, James Agee in James Harvey. Knjiga obravnava Sturgesov film skozi filozofijo, psihoanalizo in filmsko teorijo. Odpira aktualno kritično razpravo o reprezentaciji družbenih problemov in zmožnosti žanrov – komedije in realizma –, da ustrezno zajamejo realnost; skozi Sturgesova ključna dela razvija diskusije filmskih študijev, filozofije umetnosti in politične teorije.

Sullivan: Odpravljam se na pot, da bom spoznal, kaj pomeni biti reven in živeti v pomanjkanju, nato pa bom o tem posnel film.
Burrows: Če mi dovolite, gospod, tematika ni zanimiva. Revni vedo vse o tem, kako je biti reven, in samo morbidnim bogatašem bi se ta tema lahko zdela glamurozna. … Bogati ljudje in teoretiki – ki so po navadi bogati ljudje – o revščini razmišljajo po negativni plati, vidijo jo kot manko bogastva, tako kot bi za bolezen lahko rekli, da je manko zdravja. Toda gospod, temu ni tako. Revščina ni manko nečesa, temveč je pozitivna nadloga, kužna sama po sebi, nalezljiva kot kolera, pri čemer so umazanija, kriminal, pokvarjenost in obup le nekateri izmed njenih simptomov. Treba se je držati čim dlje od nje, tudi če gre za namene njenega preučevanja.

Preston Sturges, Sullivanova potovanja, 1941

Avtorji člankov: Rachel Aumiller, Elisabeth Bronfen , Yuval Kremnitzer, Izar Lunaček, Jure Simoniti, Alenka Zupančič.

EDGAR MORIN
KINO ALI IMAGINARNI ČLOVEK: Esej iz sociološke antropologije
Uredil Nil Baskar
Prevedla Katja Kraigher
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2015
ISBN 978-961-6417-94-5
zbirka Imago
redna cena: 17,00 € 
cena s popustom: 11,90 €



Zdaj je gledalec torej izoliran, a v človeškem okolju, v veliki želatini skupne duše, kolektivne participacije, ki še toliko bolj okrepi njegovo individualno participacijo. Ko se čari sence in dvojnika na belem platnu v noči dvorane zlijejo skupaj za gledalca, pogreznjenega v svoj mehurček, za monado, ki je zaprta za vse razen za platno, ovita v dvojno placento anonimne skupnosti in teme, ko so kanali delovanja zamašeni, se odprejo zapornice mita, sanj, magije. Ko se je kino ločil od kinematografa in odprtih rok sprejel sanje in budnost, je prav znotraj tega preloma in tega nasprotja odprl polje nenavadnih komplementarnosti, nenehnih mutacij, neustavljivih obrnljivosti: obrazi so postali pokrajine, pokrajine obrazi, predmeti so se nabili z dušo, glasba je dala telo stvarem. Gledalec je zaplul po neskončnem oceanu, prepuščen nasprotnim in spremenljivim vetrovom, ki ga vlečejo k platnu, da se afektivno vda svojemu videnju, in potiskajo stran od platna, da se znova vzpostavi objektivna distanca. Te transmutacije in ti vrtinci, v katerih se mešajo sanje in realnost, ki se med seboj vselej znova obujajo: to je posebnost kina, katerega izvrstno esenco tako goreče iščemo, čeprav je njegova esenca neesenca, tj. dialektično gibanje. Kinematograf je bil nediferencirana ali nastajajoča enotnost nerealnega in realnega. Kino je dialektična enotnost realnega in nerealnega.

Edgar Morin (rojen Edgar Nahoum, 1921) je eden najvidnejših francoskih mislecev 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je pripadnik francoskega odporniškega gibanja s partizanskim imenom »Morin«. Dolgoletni raziskovalec kompleksnosti človeških družb, načinov življenja in planetarnih izzivov. Njegov orjaški opus povezuje polja filozofije, sociologije, psihologije, antropologije ter mnogih drugih ved; avtor več kot 40 knjižnih del, ki so prevedena v vrsto svetovnih jezikov. Zgodovino filma je poleg samostojnih študij zaznamoval tudi kot soavtor dokumentarca Kronika nekega poletja.

KINO NA SLOVENSKEM: Kino (o)živi, Prebold
katalog razstave 
uredila: Metka Dariš
besedila: Metka Dariš, Ervin Fritz, Katja Huš, Jože Kranjec, Tanja Žohar
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2016
ISBN 978-961-6417-97-6
redna cena: 6,00 €
cena s popustom: 4,20 €



Katalog predstavlja ozadje projekta Kino na Slovenskem: Kino (o)živi, Prebold, osvetli potek dela in raziskave ter predstavi najdbe in ugotovitve o zgodovini kina v Preboldu. Zgodba kina v Preboldu, ki je v mnogočem sicer podobna številnim drugim zgodbam o kinu v krajih po Sloveniji, ima svoje posebnosti in zanimivosti. Govori o pomembni vpetosti kina v življenje ljudi in kraja, o kinu kot družabnem središču in filmu kot nosilcu kolektivnega spomina. Katalog odlikuje bogato slikovno gradivo (fotografije, dokumentarno gradivo, filmski plakati in razglednice), dopolnjuje ga tudi kratek popis projekta Kino (o)živi, Prebold.

»Zgodovina preboldskega kina? Obroben kraj in še bolj obroben del zgodovine, bi lahko skomignili – in si cinično mislili, da nekatere stvari res lahko pustimo na smetišču zgodovine. A prav z zgodovino vsakdanjega življenja, tistih obronkov dneva, ki se največkrat le bežno zapišejo v pogovorih med prijatelji, nam izkušnja preteklega pridiši toliko močneje in omamneje kot v običajnih zgodovinskih epopejah. Ko govorimo o sobotnem večeru v preboldskem kinu daljnega leta 1960, tako opazujemo zgodbo o filmski kulturi, njenem prepletu z razvijajočo se industrijo in proletarizacijo prebivalstva, skupaj z zgodbo o družinskih prijateljih in sosedih, džezu, kajenju, kolesarjih, železnicah, televiziji … in mnogem drugem, kar je bilo ali pa česar (še) ni. Zgodba o preboldskem kinu priča o specifičnem utripu življenja, ki je bil skupen mnogim manjšim krajem po Sloveniji. In ne nazadnje, pripoveduje o nekem koncu: zatonu široke kinematografske mreže in časa, ko je filmsko platno stalo v skoraj vsakem kraju, včasih res le ob makadamski cesti, med poljem, cerkvijo in tovarno.«

 Katja Huš (iz besedila v katalogu)

Poklon Lojzetu Potokarju
uredila Špela Čižman
besedila: Marcel Štefančič, jr., Špela Čižman
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2015
ISBN 978-961-6417-93-8
zbirka Poklon
redna cena: 6,50
cena s popustom: 4,40



Lojze Potokar (1902 – 1964) je eden najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. Prvič se je ansamblu SNG Drama pridružil leta 1919 in tu z krajšimi prekinitvami ustvarjal do upokojitve v sezoni 1963/64.
Na filmu je debitiral leta 1948 v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji, v vlogi partizana Sove, ki jo je scenarist Ciril Kosmač napisal prav zanj. Nastopil je v več kot 18 slovenskih, jugoslovanskih in koprodukcijskih filmih. Med njegove najpomembnejše igralske dosežke spadajo vloge, ki jih je poleg vloge Sove, ustvaril v filmih: Balada o trobenti in oblaku (1961), Trst (1951), Tistega lepega dne (1962), Kala (1958), Svet na Kajžarju (1952), Tri zgodbe – Na valovih Mure (1955).  Za svoje igralsko ustvarjanje je prejel dve Prešernovi nagradi.
Publikacija vsebuje analizo njegovih filmskih vlog izpod peresa Marcela Štefančiča, jr, dopolnjujejo jo biografija, filmografija in slikovno gradivo.

STANLEY CAVELL, TOMAŽ GRUŠOVNIK, TATJANA JUKIĆ, JELA KREČIČ, GREGOR MODER, IVANA NOVAK, ANDREJ ŠPRAH IN DARKO ŠTRAJN
Stanley Cavell: Refleksija filma    
uredila Ivana Novak

prevoda Tomaž Grušovnik in Maja Lovrenov

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2015

978-961-6417-92-1

Zbirka Jesenska filmska šola

redna cena: 14,00 €
cena s popustom: 9,80 €


»Kamero so hvalili zaradi razširjanja čutil; morda pa si bolj zasluži, da jo hvalimo zato, ker jih omejuje in s tem pušča prostor misli.«
STANLEY CAVELL, The World Viewed: Reflections on the Ontology of Film  

Prvi slovenski zbornik o ameriškem filozofu Stanleyju Cavellu (1926), ki velja za enega najpomembnejših teoretikov filma in za utemeljitelja t. i. filmozofije ali filozofije filma. V opusu, ki obsega več desetletij, najdemo naslove, ki so z avantgardnimi pristopi bistveno zaznamovali filmsko teorijo. Pogled na film in zmožnosti teorije o njem so spremenili med drugimi The World Viewed: Reflections on the Ontology of Film (1971), Pursuits of Happiness: The Hollywood Comedy of Remarriage (1981) in Contesting Tears: The Hollywood Melodrama of the Unknown Woman (1996).

Cavell slovi po teoriji dveh ameriških žanrov, »melodrami neznane ženske« in »komediji ponovne poroke«, njegova posebnost je, da obravnava stari Hollywood kot resen teoretski objekt. Vplivna je ontologija filma, ki izhaja iz skepticizma, osrednjega problema moderne filozofije. Izhodišče »filmozofije« je, da moramo filmu pripisati status filozofije, ki spreminja obstoječe in uveljavlja nove koncepte.
  V knjigi je zbrana refleksija Cavellovih problemov, ki so prepleteni s filmom, povezav med filmom in filozofijo, skepticizma, filmskega realizma, Amerike kot filozofskega in političnega projekta  ter žanrov komedije in melodrame. Knjiga je prav tako tehten uvod v ključne pojme »filmozofije«.
MAURICE MERLEAU-PONTY, DUDLEY ANDREW, ALLAN CASEBIER, VIVIAN SOBCHACK, LAURA U. MARKS, MALIN WAHLBERG IN DANIEL FRAMPTON
Fenomenologija filma: tradicije in novi pristopi
izbor Polona Petek, uredila Nil Baskar in Polona Petek
spremna beseda Igor Koršič, prevodi Polona Petek, Polona Glavan in Aleksandra Rekar
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2014
ISBN 978-961-6417-89-1
zbirka Kino-raziskave
redna cena: 17,00 €
cena s popustom: 11,90 € 

Fenomenologija filma: tradicije in novi pristopi prinaša sedem filmsko-filozofskih esejev vodilnih avtoric in avtorjev na področju fenomenologije filma v izboru Polone Petek in s spremno besedo filmskega teoretika ter pedagoga Igorja Koršiča. Zbornik predstavlja fenomenologijo kot enega temeljnih pristopov, ki je še pred desetletji veljal za marginalno oziroma prezrto metodologijo filmske vede, v zadnjem času pa je odločneje vstopil v ospredje globalnega raziskovanja filma. Po upadu popularnosti semiotičnih, strukturalističnih in psihoanalitskih pristopov, ki so prevladovali v filmskih študijah v zadnjih desetletjih, fenomenološka usmeritev terja vnovičen razmislek tako o epistemologiji in estetiki filma, kakor tudi o temeljnih pristopih same misli o filmu.  

Fenomenologija utemeljuje in legitimira svet pred ali pod delitvijo na objektivno in subjektivno, celostni svet, tak, kot ga doživljamo v celostni človeški izkušnji. Vračanje polne legitimnosti temu “živetemu svetu” in biti, ki se v njem skriva, njegova emancipacija, je po moje najpomembnejši prispevek fenomenologije mišljenju. Ker je naš živeti svet, naša “subjektivna” izkušnja, za fenomenologijo neizogiben, izhodiščni in temeljni del mišljenja, je prvi nasvet bralcu fenomenoloških del to, da vzame za izhodišče, za referenco, za ključno primerjavo ravno svoje človeško izkustvo.
 Igor Koršič, iz spremne besede

JACQUES DERRIDA
Arhivska mrzlica: freudovski vtis
uredil Nil Baskar
prevedla Katja Kraigher
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2014
ISBN 978-961-6417-90-7
zbirka Kinotečni zvezki
redna cena: 16,00 €
cena s popustom: 11,20 €



Jacques Derrida, eden osrednjih filozofov 20. stoletja, v Arhivski mrzlici premišljuje koncept arhiva, pri čemer v izhodišču izhaja iz dela Sigmunda Freuda, a tudi, kot je sicer značilno za avtorjevo izredno eruditsko dekonstrukcijsko branje, iz analize judovske mitologije ter kritičnih zarez v komunikacijske tehnologije konca 20. stoletja. V delu, ki je obenem filozofska meditacija na temo spomina, religije in tehnologije, Derrida podaja lucidno, in tudi provokativno branje ideje arhiva in arhiviranja skozi njene zgodovinske in epistemološke transformacije. Pomemben poudarek razprave je v prevpraševanju pogojev in učinkov tehnologij vpisovanja, ki segajo vse od klinopisa do elektronske pošte, zlasti v njihovem razmerju do psihičnih mehanizmov in do samih praks arhiviranja. Delo, ki je nastalo v zgodnjih dneh sodobnih informacijskih tehnologij, ostaja eden najbolj kritičnih in natančnih premislekov o moči, politiki ter tehnologiji arhiva kot zgodovinske ideje, in kot hkrati konkretne, materialne prakse ter institucije sodobnega sveta. Kot takšno ostaja tudi v središču razprav – ne le tistih, ki se dotikajo filozofije ter etike (filmskega) arhiviranja ter prezervacije kulturnih artefaktov, temveč tudi tistih, ki premišljajo širši družbeni pomen arhivov v času globokih družbenih ter tehnoloških sprememb.

Zakaj bi danes na novo predelovali koncept arhiva? Znotraj ene same in enake konfiguracije, ki je hkrati tehnična in politična, etična in pravna? Ta esej označuje obzorje tega vprašanja na diskreten način, tako žgoča je namreč njegova očitnost. Katastrofe, ki zaznamujejo konec tisočletja, so tudiarhivi zla: prikriti ali uničeni, prepovedani, preobrnjeni, “potlačeni”. Njihova obdelava je množična in hkrati izpiljena v državljanskih in mednarodnih vojnah, v zasebnih in skrivnih manipulacijah. Nikoli se ne odrečemo – to je stvar nezavednega samega – prisvajanju oblasti nad dokumentom, nad posedovanjem, zadrževanjem ali interpretacijo dokumenta. Toda kdo ima v zadnji instanci avtoriteto nad institucijo arhiva? Kako odgovarjati za razmerja med opomnikom, indicem, dokazom in pričevanjem? … Arhivska mrzlica s Freudom, brez Freuda in včasih proti njemu nedvomno spominja na neki simptom, muko, pasijon: na arhiv zla, pa tudi tisto, kar uničuje, odganja ali odnaša vse, skupaj z načelom arhiva, tj. radikalno zlo. Tedaj se dvigne neskončno pričakovanje brez obzorja, zunaj vseh dimenzij, vselej čakajoče, vselej “v pomanjkanju arhiva”, absolutna neučakanost želje po spominu.
Jacques Derrida, iz knjige

Poklon Ivanki Mežan
uredila Špela Čižman
besedila: Amelia Kraigher, Vlado Škafar, Matjaž Klopčič, Špela Čižman
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2014
ISBN 978-961-6417-87-7
zbirka Poklon
redna cena: 6,50
cena s popustom: 4,40



Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan (1926, Maribor) je svojo umetniško pot začela na odrih SNG na osvobojenem ozemlju v Črnomlju in se leta 1945 pridružila ansamblu SNG Drama v Ljubljani, kjer je nastopala do upokojitve leta 1979. Za svoje gledališko ustvarjanje je prejela številne nagrade.
Na filmu je debitirala leta 1973 v filmu Cvetje v jeseni in ustvarila 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih ter več kot 45 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah. Številne vloge je ustvarila tudi v radijskih igrah. Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu poleg vloge potovke Maruše v Cvetju v jeseni zavzemajo naslednje vloge: vloga Roze v Let mrtve ptice (1973), Ane v drami Pustota (1982), vloga Shirley v Ljubljana je ljubljena (2005) in vloga Ivanke v Deklica in drevo (2012).
Publikacija vsebuje pogovor Amelie Kraigher z igralko o njenem umetniškem ustvarjanju, zapis Vlada Škafarja o izkušnji sodelovanja z igralko ter spomin Matjaža Klopčiča na snemanje enega od prizorov Ivanke Mežan v filmu Cvetja v jeseni. Dopolnjuje jo biografija, filmografija in bogato slikovno gradivo.

MAJDA ŠIRCA
Piran v filmu. Koprodukcijski časi Slovenije
katalog razstave 
Obalne galerije Piran, Piran  Slovenska kinoteka, Ljubljana 2014
ISBN 978-961-6394-54-3
redna cena: 20,00 €
cena s popustom: 14,00 €



Katalog Piran v filmu. Koprodukcijski časi Slovenije osvetljuje in predstavlja slovensko filmsko dediščino, osredotočeno na pomembno povojno obdobje, ko so na Fornačah ob vhodu v Piran zagnali nov filmski studio in vzpostavili dobro poslovno mednarodno filmsko sodelovanje. V sredini petdesetih let prejšnjega stoletja je tako Piran z bližnjo okolico postal prizorišče živega in pestrega filmskega dogajanja. V koprodukcijah s tujimi partnerji so nastali številni filmi, ki so bolj ali manj polnili kinematografe po svetu. V tistem času je film stopil na pot, ki je vodila k enemu od njegovih vrhuncev, medtem ko je jugoslovanski film vse bolj pridobival na svetovni veljavi kot suverena, kakovostna in prepoznavna ustvarjalnost. Mednarodno sodelovanje je v Slovenijo pripeljalo mnoge tuje filmske ustvarjalke in ustvarjalce. Mondeni filmski svet je prišel tudi na piranske ulice in v portoroške hotele. Po Fornačah in Piranu so se takrat sprehajali Orson Welles, Marcello Mastroianni, František Čap, James Mason, Maximilian Schell, James Coburn, Sam Peckinpah, Stewart Granger, Klaus Kinski, Yves Montand, Simone Signoret, Alida Valli, Gillo Pontecorvo, Alberto Lattuada, George Hamilton, Peter Lawford, Rex Gildo, Arne Mattsson in drugi, ki so jim družbo delali domači filmski ustvarjalci in ob njih pridobivali priložnosti ter izkušnje. V delo filmskih ekip so bili vključeni mnogi slovenski igralci, tonski mojstri, snemalci, mojstri luči, maskerji in drugi. Avtorica se je pri delu oprla na pričanja tedanjih akterjev, preučila je dostopno filmsko gradivo in dokumentacijo, ki ju hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije, na RTV Slovenija in v Slovenski kinoteki, ter pregledala zapise v časopisih, revijah in knjigah. Obsežno in poglobljeno besedilo je pomemben prispevek k raziskavam predstavljene teme.

Katalog v pdf. obliki.

IVANA NOVAK, JELA KREČIČ and MLADEN DOLAR, ed.
Lubitsch Can't Wait: A Theoretical Examination
contributors: Elisabeth Bronfen, Mladen Dolar, Russell Grigg, Tatjana Jukić, Gregor Moder, Robert Pfaller, Aaron Schuster, Alenka Zupančič Žerdin, Slavoj Žižek
Slovenian Cinamtheque, Ljubljana 2014
ISBN 978-961-6417-84-6
redna cena: 22,00 €




S ponosom predstavljamo tudi sveže tiskano mednarodno izdajo Lubitsch Can't Wait: A Theoretical Examination. Gre za angleški prevod Zadeve Lubitsch, ki je izšla pri Kinoteki leta 2012, in nasledek Jesenske filmske šole izpred dveh let. Z distributerjem Columbia University Press je to prva samostojna izdaja Slovenske kinoteke, ki vstopa na svetovni trg filmske teorije/filozofije.
V njej domači in tuji filozofi obravnavajo hollywoodske komedije Ernsta Lubitscha skozi lečo aktualnih filozofskih in političnih problemov. Gre obenem za dragoceno teorijo v svetovnem merilu, saj se v celoti posveča konceptualizaciji Lubitschevega opusa – predvsem filmom Težave v raju, Ninočka, Biti ali ne biti in Cluny Brown.
Avtorji knjige so Elisabeth Bronfen, Mladen Dolar, Russell Grigg, Tatjana Jukić, Jela Krečič, Gregor Moder, Ivana Novak, Robert Pfaller, Aaron Schuster, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek. Uredili Ivana Novak, Jela Krečič in Mladen Dolar.
ANDREJ ŠPRAH
Neuklonljivost vizije: politični dokumentarni film po drugi svetovni vojni

Slovenska kinoteka, Ljubljana 2013
21 cm, 288 str., bibliografija, stvarno in imensko kazalo, kazalo filmskih naslovov, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-85 -3
zbirka Kino-raziskave

redna cena: 20,00 €
cena s popustom: 14,00 €

Neuklonljivost vizije obravnava politično dokumentarnost po drugi svetovni vojni s posebnim poudarkom na obdobju 60. in 70. let 20. stoletja. To je bil čas najintenzivnejšega osvobodilnega boja s filmskimi sredstvi kot sestavnega dela revolucionarnih vrenj, ki so izbruhnila po vsem svetu. V njih so si tisti, ki jih je sistem izvrgel, zanemaril in poteptal, prizadevali za vrnitev dostojanstva in osnovnih pravic. Ne glede na vprašanje ali je odporniška ustvarjalnost izvirala neposredno iz bojnih vrst ali pa so z njo nastopali neodvisni filmarji, so bila odločilna njihova zavzemanja za isti cilj – doseganje enakopravnosti na vseh eksistencialnih ravneh. V okviru teh prizadevanj razprava raziskuje sedem geostrateških žarišč, v katerih je odporniški dokumentarizem obdobja pustil najopaznejši pečat: angažirane in revolucionarne kinematografije Francije, Latinske Amerike, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Poljske, Češkoslovaške ter nekdanje Jugoslavije.
Peter KocjančičMETKA DARIŠ
Peter Kocjančič: slovenski filmski plakat (1925-1928) | Peter Kocjančič: Slovenian Film Poster (1925-1928)
katalog razstave | exhibition catalogue
uvodni besedili: Jurij Meden, Nina Peče
plakati: kartografska in slikovna zbirka NUK
prevod v angleščino: Maja Lovrenov
Ljubljana: Slovenska kinoteka | Slovenian Cinematheque, Kinodvor, Mestni kino | Kinodvor, City Cinema, 2013
22 cm, 45 strani, ilustr., dvojezična izdaja
ISBN 978-961-6417-83-9 (Kinoteka)
redna cena: 10,00 € / cena s popustom: 7,00 €

Peter Kocjančič (1895–1986), grafični oblikovalec in fotograf, ki se je s kasnejšimi deli v zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja zapisal kot pionir uporabe fotografije, je v drugi polovici 20. let prejšnjega stoletja oblikoval danes redko videne in manj znane, a nadvse dragocene slovenske filmske plakate. To so prvi ohranjeni avtorski slovenski filmski plakati, ki nudijo vpogled v razvoj in razpon Kocjančičeve oblikovalske govorice, obenem pa tudi njegovo prilagajanje zmožnostim tedanje tehnologije tiska. Očem, ki so navajene tipiziranih in bleščavih sodobnih filmskih plakatov, se filmski plakati Petra Kocjančiča iz 20. let prejšnjega stoletja verjetno zdijo okorni in skromni, morda celo nezanimivi. V času svojega nastanka pa so predstavljali precejšen premik od dotedanjega načina nagovarjanja gledalcev.
Joe DanteNIL BASKAR, GABE KLINGER, ur.
Joe Dante
besedila: John Sayles, Gabe Klinger, Joe Dante, Bill Krohn, Dušan Rebolj, J. Hoberman, Christoph Huber, Viloeta Kovacsics, Mark Cotta Vaz, Michael Almereyda, Jim Robinson, Howard Prouty
Österreichisches Filmmuseum, Slovenska kinoteka, Vienna 2013
20 cm, 2013, 256 str., filmografija, bibliografije, v angleščini, broširano-šivano
ISBN 978-3-901644-52-8
zbirka FilmmuseumSynemaPublikationen Vol. 19
redna cena: 22,00 €
cena s popustom: 15,40 €

V često puščobni krajini obdobja hollywoodskega blockbusterja je kinematografija Joeja Danteja vselej izstopala kot redek svetilnik neustrašne izvirnosti. Mešanica humorja in terorja ter ostre politične satire z iskrenimi pokloni »B« filmom oblikuje »Dantejev prijem«, ki ga je mogoče najbolje opisati kot nagajivo zdražbo celotne ameriške popularne kulture in filmske zgodovine. Prva knjiga v angleškem jeziku obravnava Dantejev univerzum piranh, gremlinov, raziskovalcev, vojačkov in številnih drugih bitij. Vključuje intervju o avtorjevi karieri, nove eseje (Michael Almereyda, J. Hoberman, Christoph Huber, Gabe Klinger, Violeta Kovacsics, Bill Krohn, Howard Prouty, Dušan Rebolj, Jim Robison, John Sayles in Mark Cotta Vaz) pa tudi najdeni zaklad še nikoli videnih dokumentov in ilustracij.
IVANA NOVAK, JELA KREČIČ, ur.IVANA NOVAK, JELA KREČIČ, ur.
Zadeva Lubitsch
besedila: Elisabeth Bronfen, Mladen Dolar, Russell Grigg, Tatjana Jukić, Gregor Moder, Robert Pfaller, Aaron Schuster, Alenka Zupančič Žerdin, Slavoj Žižek
prevodi: Jela Krečič, Natalija Majsova, Ivana Novak, Tadej Troha
Slovenska kinoteka, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2013
21 cm, 249 str., filmografija, bibliografije, povzetki v slovenščini in angleščini, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-80-8
zbirka Jesenska filmska šola
redna cena: 20,00 € / cena s popustom: 14,00

Priznani domači in tuji filozofi na radikalen način obravnavajo komedijo Ernsta Lubitscha, mojstra klasičnega Hollywooda, utemeljitelja žanrov romantične komedije ter ameriškega muzikala. Slovenska izdaja je ena redkih, ki se v celoti posveča Lubitschevemu opusu in ima ambiciozen cilj: postaviti Lubitscha v sam vrh kanona filmske komedije. Posebej izpostavljamo komedijo Težave v raju in njeno obravnavo gospodarske krize, Biti ali ne biti kot morda največjo filmsko komedijo vseh časov, Ninočko, kritiko stalinizma in kapitalizma, ter Cluny Brown, ki ob premisleku Alenke Zupančič zasije kot poslednja režiserjeva mojstrovina. Knjiga se bere kot teorija komedije, razmislek o komičnih tehnikah in njihovem subverzivnem potencialu (v polju ljubezni, ekonomije, političnega), ki se ga je Ernst Lubitsch morda zavedal bolj od vseh drugih filmskih ustvarjalcev. Kinoteka se s to izdajo zopet priklanja režiserju, čigar film Ko sem bil mrtev, ki je dolgo veljal za izgubljenega, je našla sredi 90-ih in s tem postala vir edine obstoječe kopije na svetu.
Niko MatulMETKA DARIŠ
Niko Matul: Filmska scenografija | Niko Matul: Production Design
katalog razstave | exhibition catalogue
dodatna besedila: Jože Dolmark, Jurij Meden, Blaž Peršin, Zvone Šedlbauer
filmografija in biografija: Špela Čižman
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2013
29 x 23 cm, 112 strani, čb in barvne fotografije, skice in dokumenti, dvojezična izdaja, broširano
ISBN 978-961-6417-81-5
zbirka Poklon
redna cena: 22,00 € / cena s popustom: 15,00

Niko Matul je bil od konca 40-ih let, ko se je začel ukvarjati s filmsko scenografijo, strastno zavezan filmu. Odlikovali so ga ustvarjalnost, strokovnost, natančnost, zanesljivost, vsestranskost in stroga delovna etika. Sam si je postavljal najvišja merila, njegovi sodelavci so se lahko povsem zanesli, da bo poskrbel za vse vidike oblikovanja filmskega prostora. Sodeloval je z večino slovenskih filmskih režiserjev (M. Klopčičem, B. Hladnikom, F. Štiglicem, J. Babičem, J. Kavčičem in J. Galetom, F. Čapom, M. Groblerjem, F. Kosmačem, V. Duletičem ter številnimi drugimi) in ustvaril scenografsko zasnovo za 31 slovenskih celovečernih filmov, za 12 kratkih ter za 28 televizijskih filmov, dram, serij ali drugih tv-oddaj, kot scenograf in sodelavec pa je sodeloval tudi pri 22 koprodukcijskih in tujih celovečernih filmih, posnetih v tedanji Jugoslaviji in tujini. Njegovemu življenju in delu je posvečen katalog s poglobljeno študijo avtorice in urednice Metke Dariš, kustosinje Slovenske kinoteke. Katalog odlikuje bogato slikovno gradivo (scenografske skice, načrti, fotografije in dokumenti), dopolnjujeta ga natančna filmografija in popis Matulovih gledaliških scenografij.
Poklon Stanetu SeverjuPoklon Stanetu Severju
uredila: Špela Čižman
besedila: Varja Močnik, Špela Čižman
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2013
22 x 15 cm, 40 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-82-2
redna cena: 6,50
cena s popustom: 4,40



Stane Sever (1914–1970) velja za enega najuglednejših in najpomembnejših slovenskih igralcev. Maturiral je na učiteljišču v Mariboru in se leta 1937 pridružil ansamblu SNG Drama v Ljubljani, kjer je ostal vodilni igralec vse do leta 1968. Za svoje igralsko ustvarjanje je prejel številne nagrade in odlikovanja. Na filmu je debitiral leta 1947 v celovečercu To ljudstvo bo živelo. V svoji igralski karieri je oblikoval 24 vlog v celovečernih filmih, 13 vlog v televizijskih dramah, filmih in serijah ter več kot 185 vlog na gledaliških odrih. Med njegove največje in najpomembnejše igralske dosežke, ki jih je ustvaril na filmu, sodijo naslednje vloge: vloga Drejca v Na svoji zemlji (1948), profesorja Slaparja v komediji Vesna (1953), profesorja Korena v Trenutkih odločitve (1955), vloga Andreja Vitužnika v filmu Tri zgodbe – Slovo Andreja Vitužnika (1955) ter Toneta Smrekarja v Družinskem dnevniku (1961). Za vlogo profesorja Slaparja v Vesni je na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju leta 1954 prejel nagrado občinstva za najboljšo moško vlogo, leto kasneje pa na istem festivalu zlato areno za glavno moško vlogo za upodobitev profesorja Korena v Trenutkih odločitve. V publikaciji Varja Močnik oriše Severjeve filmske like, dopolnjujejo jo biografija, filmografija in bogato slikovno gradivo.

MAJA KRAJNC
Osnove filmske ustvarjalnosti: izobraževalno gradivo za srednje šole
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2013
21 cm, 123 str., čb fotografije, filmografije, broširano
ISBN 978-961-6417-79-2
zbirka Kino-katedra
redna cena: 10,00 € / cena s popustom: 7,00
Brezplačen dostop do gradiv Osnove filmske ustvarjalnosti



Gradivo Osnove filmske ustvarjalnosti za srednješolce v okviru pedagoškega programa Kino-katedra predstavlja kompendij strokovnih izhodišč za izvajanje filmskega izobraževanja v Dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki. Poglavitna zavzemanja pedagoških dejavnosti Kinoteke so usmerjena v ponudbo propedevtičnih vsebin, s katerimi naj bi gledalski izkušnji ob filmskih delih, ki temeljno izobraževalno funkcijo izpolnjujejo že s samo projekcijo, zagotovili še soočanje skozi neposredno interpretacijo, analizo oziroma razpravo. Pedagoško gradivo je zasnovano tako, da v začetnih poglavjih jedrnato, podčrtano z drobnimi primeri predstavljajo ključne osnovne pojme in elemente filmske govorice (kot so filmski čas in prostor, filmska montaža, zvezdniški in studijski sistem, avtorski film ter žanrski film). Nato postreže s pregledom zgodovinskega razvoja pojmov, ki jih gradivo obravnava, in predstavljene pojme aplicira na filmske študijske primere. 

MATEVŽ RUDOLF
Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi (1984-2012)
Slovenska kinoteka, UMco, Ljubljana, 2013
21cm, 536 str., čb fotografije, bibliografija, filmografija, broširano mehka vezava
ISBN: 978-961-6803-64-9
redna cena: 28,90
http://www.bukla.si/?action=books&book_id=15854

Skoraj tretjina slovenskih celovečernih filmov je nastala na podlagi literarnih del. Ti so bili predmet številnih polemik, čeprav je slovenska kinematografija prav s pomočjo domače književnosti dosegla nekaj svojih vrhuncev. Avtor v knjigi podrobneje raziskuje razmerja med slovensko literaturo in filmom po letu 1983, ki še niso bila predmet sistematične obravnave. Po zgodovinskem pregledu vpliva literature na razvoj svetovne kinematografije sledijo sodobne razprave, pri čemer avtor razvije konkretne praktične metode za analizo adaptacij. V osrednjem delu analizira 27 slovenskih filmskih adaptacij in oceni primerne ter neprimerne prakse. Izsledke primerja z zapisi v slovenski literarni in filmski kritiki, s čimer ovrednoti izkoriščenje umetniških praks, ki jih interakcija književnosti in filma ponujata. Na vprašanji, ali je slovenska književnost plodno ali zaviralno vplivala na razvoj slovenske kinematografije in ali sta knjižna in filmska kultura stopali v opozicijska ali solidarnostna razmerja, je seveda težko preprosto odgovoriti. Zdi se, da imajo filmske adaptacije vendarle nekakšno prednost pred slovenskimi filmi, ki so posneti po izvirnih scenarijih. Toda prepričanje, da so filmske adaptacije slovenskih literarnih del dolgočasne in starinske, je zgolj močno uveljavljen stereotip, ki počasi ugaša. So nemara filmske adaptacije zato primerna praksa za prihodnost slovenskega filma?

Poklon Špeli RozinPoklon Špeli Rozin
uredila: Lilijana Nedič
besedila: Nenad Polimac, Janez Lapajne, Jože Dolmark, Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
22 x 15 cm, 48 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-74-7
zbirka Poklon
redna cena: 6,50
cena s popustom: 4,40 


Špela Rozin se je rodila leta 1943 v Ljubljani in je edina slovenska poklicna filmska igralka. Na filmu je debitirala leta 1958 v kratkem filmu On in njegovi Mirka Groblerja, v celovečercu pa je prvič nastopila kot statistka leta 1959 (Dobri stari pianino). V svoji karieri, ki je neprekinjeno trajala od leta 1958 do leta 1991, je ustvarila 44 vlog v celovečernih filmih, od tega večino v tujih in koprodukcijskih filmih, v slovenskih celovečercih je nastopila le petkrat. Nastopala je tudi v televizijskih dramah in serijah. Med njene največje igralske dosežke sodijo vloge, ki jih je ustvarila v filmih: Partizanske zgodbe: Vrnitev (1960), Nočni izlet (1961), Pesem (1961), Nenavadno dekle (1962), Varovanec (1966), Kako sta se ljubila Romeo in Julija (1966), Nemirni (1967), 19 deklet in en mornar (1971). Leta 2009 je po dolgem času ponovno stopila pred filmske kamere in sicer v vlogi Lidije v filmu Osebna prtljaga, za katero je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela posebno nagrado za filmsko ustvarjanje. Monografija vsebuje tekste Nenada Polimca, ki opiše igralkine filmske vloge, zapis režiserja Janeza Lapajneta o sodelovanju z igralko ter podroben opis kariere izpod peresa Lilijane Nedič. Monografijo dopolnjujeta filmografija in obsežno slikovno gradivo.

JOŽE DOLMARK
Tkanje pogledov
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
21 cm, 175 str., broširano
ISBN 978-961-6417-78-5
zbirka Kinotečni zvezki
redna cena: 18,00
cena s popustom: 12,50



Jože Dolmark je eden najbolj vsestranskih in pretanjenih domačih filmskih piscev. Tkanje pogledov je izbor zapisov iz njegovega bogatega, štiri desetletja obsegajočega filmsko-publicističnega opusa. V prispevkih, ki segajo od kritike in esejistike do teorije in polemike, se Dolmark posveča filmom, ki pripovedujejo s slikami, in piše pripovedi, ki jih naseljuje s strastno opisanimi podobami. Svojim bralcem in učencem pripoveduje predvsem o slikah: slikah iz življenja, iz kina, iz sveta. »Film je zgodba, stkana iz pogledov. Na platnu se oči in obrazi igralcev križajo in kličejo po pogledih gledalcev tam spodaj v temni spovednici, ki je v vsakem pravem spočetku vedno kinotečna dvorana. V stoletju kina je oko kamere spregalo vse možne modalnosti človekovega (v)pogleda: videti, opazovati, odkrivati, gledati od daleč, gledati na skrivaj, zajemati malenkosti. Homo videns je postal nekakšen emblem projekcije samega sebe prek nečesa vizualno močnejšega zunaj sebe, pričel je vaditi svoj lasten notranji pogled, da bi bil zmožen sprejemati prek teh filmskih in zunaj sebe stkanih slik skrivnosti prostorov in časov, skrivnosti duha. S temi pogledi se hranita domišljija in razum. Nekdo ti pokloni neko mimetično kredibilno podobo sveta, neke vrste fantazmo, in tvoje je, da med sanjami in zavedanjem, med realnostjo in fikcijo izluščiš zgodbo, filmsko zaupanje. In nikoli več ne boš isti.«

Jože Dolmark, iz knjige

MIRT KOMEL
Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
21 cm, 124 str., čb fotografije, filmografija, broširano
ISBN 978-961-6417-77-8
zbirka Imago
redna cena: 17,00
cena s popustom: 11,90



Čemu se dvajset let po izteku kultnega Twin Peaksa še ukvarjati s fenomenom te tv-serije? V delu Twin Peaks in postmodernizem, za slovenski prostor edinstveni študiji, ki v precep vzame »nizko« obliko tv-serije, si to vprašanje zastavi Mirt Komel. Odgovor je jasen: Twin Peaks je enkratna umetnina postmoderne dobe, ki je v marsičem spočela televizijsko serijo, kot jo poznamo danes. Je obenem tista serija, ki je na izviren način problematizirala tudi samo televizijsko gledalsko izkustvo. Tisto, kar je na seriji fasciniralo, je povzročilo njen spektakularen vzpon; tisto, kar je frustriralo, pa njen prav tako spektakularen propad. A vendar je nekaj, kar je bilo proizvedeno med tema procesoma očaranja in razočaranja, navkljub vsemu preživelo, prav to pa daje Twin Peaksu njegov še vedno trajajoči čar. Twin Peaks je umetnina, ki kljubuje zobovju časa; spodbuja intelektualne dejavnosti; gledalca ne potaplja v lahkoten dremež počitka, temveč ga prisili, da se v dnevnih sanjarijah vsakdanjega življenja ove fantazmatskega deleža same realnosti.

ANDREJ ŠPRAH, ur.
Prekletstvo iskanja resnice: filmska ustvarjalnost in teorija Živojina Pavlovića
besedila: Sezgin Boynik, Greg DeCuir, jr., Gal Kirn, Maja Krajnc, Jurij Meden,
Nebojša Pajkić, Živojin Pavlović, Andrej Šprah
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
21 cm, 295 str., čb fotografije, filmografija, povzetki v slovenščini in angleščini, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-76-1
zbirka Kino-raziskave
redna cena: 20,00
cena s popustom: 14,00

Živojin Pavlović je bil avtor, ki je s svojo uporniško držo za vedno zaznamoval slovensko, srbsko in svetovno kinematografijo. Knjiga je kombinacija izvirnih avtorskih besedil o filmski in teoretski ustvarjalnosti enega najvidnejših predstavnikov jugoslovanskega novega filma ter prevodov ključnih filmskih analiz iz njegovega, žal še vedno prezrtega bisera filmske misli: Peklenski film: razgledi in razprave. Osnovni namen monografije pa ni popolni vpogled v domala nepregledni spekter Pavlovićevih ustvarjalnih vizij. Bolj kot rešetanje celote nas zanima sondiranje dometa in odzvena njegovega dela v sedanjosti. In vpogled v »praktični« ter »teoretični« segment njegovih raziskovanj nas je privedel do soglasnega prepričanja, da domet njegovih prizadevanj in dognanj sega globoko v naš čas. To se še posebej odraža v sozvočju s tistimi dogajanji na sodobnem kinematografskem zemljevidu, ki jih je na ustvarjalni ravni mogoče združiti pod skupnim imenovalcem novega realizma. Refleksivno utrditev slednjega podaja vrsta razprav, za katere sta na eni strani značilna reafirmacija in ponovni premislek dela ključnih teoretikov filmskega realizma (Siegfrieda Kracauerja, Stanleyja Cavella in zlasti Bazina), na drugi pa zasnova izvirne konceptualizacije novih pobud.
PAOLO CHERCHI USAI
Smrt filma: zgodovina, kulturni spomin in digitalni mračni vek
prevod: Jurij Meden
prevod dela: The death of cinema: history, cultural memory and the digital dark age
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
21 cm, 139 str., čb fotografije, broširano
ISBN 978-961-6417-75-4
zbirka Kinotečni zvezki
redna cena: 15,00 € / cena s popustom: 10,50

Kdo je ta, ki že v naslovu predrzno govori o smrti filma? Paolo Cherchi Usai je eno ključnih imen v aktualni pokrajini filmske arhivistike in prezervacije; kurator, soustanovitelj festivala nemega filma v Pordenonu, cenjen predavatelj na številnih univerzah in avtor ali soavtor več knjig ter številnih strokovnih člankov na temo filmske zgodovine in njene prezervacije. Smrt filma: zgodovina, kulturni spomin in digitalni mračni vek je kritični esej, zasnovan kot serija opažanj, teoretičnih izpeljav in izbranih fotografskih virov, ki združujejo vednost dolgoletnega arhivista ter zgodovinarja s filozofskim premislekom o ontologiji filmske podobe, njeni obstojnosti, preteklosti in možni prihodnosti v dobi digitalne reprodukcije. Kljub provokativnemu naslovu ne gre za nostalgično objokovanje »usode« filmskega traku ali analognih nosilcev. Sporočilo knjige je, da je fizično »propadanje« in izginjanje filmskih del neizogiben, a hkrati konstitutiven del zgodovine samega medija. Delo, ki ga zaznamuje zdrav odmerek kulturnega pesimizma glede prihodnosti našega razmerja z materialnimi viri preteklosti in sedanjosti, a tudi utopična vizija bolj poglobljenega in večznačnega odnosa do preobilice (filmskih) podob, ki nas obkrožajo.

ANDREJ ŠPRAH, ur.
Matjaž Klopčič: eseji in pričevanja
besedila: Lorenzo Codelli, Stojan Pelko, Marcel Štefančič jr., Vlado Škafar, Milena Zupančič, Majda Širca, Hanna A. W. Slak, Nerina Kocjančič, Peter Kolšek, Jurij Meden, Zoran Živulović, Sergio Grmek Germani, Andrej Šprah
filmografija: Lilijana Nedič; bibliografija: Anja-Dragica Horjak, Andrej Šprah
prevod: Maja Lovrenov, Denis Valič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012, 21 cm, 279 str., čb fotografije, bibliografija, filmografija, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-72-3
zbirka Slovenski film
redna cena: 20,00 € / cena s popustom: 14,00

Matjaž Klopčič - cineast, ki je zaslužen za to, da so se v slovensko filmsko zavest zakoreninili pojmi, kot so filmski modernizem, avtorski film, cinefilija. S specifičnimi tematikami, ki jih je preveval duh (najpogosteje individualnega) odporništva, je proizvedel izjemen niz antoloških filmskih likov. Njegovi protagonisti (prednjačijo slovite upodobitve ženskih upornic) ustvarjajo mozaik odločnih in obenem krhkih identitet. Monografija je na eni strani predstavitev in analiza ključnih ustvarjalnih potez in tematik v avtorjevem opusu, na drugi pa ovrednotenje njegove vloge v razvoju kinematografije na Slovenskem: neposrednega vpliva, ki ga je imel kot režiser, publicist in dolgoletni profesor filmske režije na AGRFT, in simbolnega vpliva, značilnega za velika ustvarjalna imena v kulturni zgodovini naroda. Klopčič ima v slovenski kinematografiji vodilni položaj ključnega filmskega avtorja, hkrati pa dviguje ugled celotni nacionalni filmski dejavnosti in predstavljala dobrodošlo dopolnilo ali celo spiritus agens njenega razvoja. Ena od ugotovitev knjige je, da v njegovem opusu ne kaže iskati enega vrhunca, marveč prej niz izbruhov v valovanju kreativnih zavzemanj. Tako v najbolj različnih obdobjih njegove ustvarjalnosti najdemo značilnosti vsake od treh velikih kulturnih paradigem 20. stoletja: modernizma, realizma in postmodernizma.

IGOR PRASSEL
Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 | Filmography of Slovenian Animated Film 1952–2012
prevod v angleščino: Maja Lovrenov
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2012
21 cm, 267str., čb in barvne fotografije, dvojezična izdaja (slovenščina, angleščina), bibliografija, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-71-6
zbirka Slovenski film

redna cena: 22,00
cena s popustom: 15,40

Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012 je prvi obširni oris zgodovine animiranega filma v Sloveniji in nujen priročnik za vse, ki jih zanima animacija. Dvojezični tekst ob detajlnih filmografskih podatkih in bogatem slikovnem materialu ovrednoti evolucijo nastalih filmov z estetskega in zgodovinskega vidika. Slovenski animirani film je bil v 50-ih letih deležen določenih institucionalnih razvojnih smernic. Danes je prepuščen stihijskemu razvoju in samo trdna volja ter ljubezen do medija, ki so jo gojili posamezni avtorji, nam dopuščata pisati njegovo zgodovino. Za razliko od Zagreba, kjer se je v 50-ih pod okriljem Zagreb filma zbrala homogena skupina avtorjev, ki so začeli pisati moderno zgodovino svetovnega avtorskega animiranega filma, Ljubljana ni omogočila pogojev za razvoj svojega animiranega filma. Na začetku 50-ih je še kazalo, da se bo pod vplivom in vodstvom Saše Dobrile slovenska produkcija specializirala za lutkovni animirani film, a je institucionalna proizvodnja ravno v času, ko so filmi začeli dosegati mednarodne standarde, zaradi neustreznega financiranja ugasnila. Odtlej se je slovenski animirani film razvijal samo zaradi zavzetosti posameznih ustvarjalcev. Gre torej za zgodovino, ki so jo v posameznih obdobjih pisali posamezni avtorji.

DAVID BORDWELL
Pripoved v igranem filmu
prevod: Zdenko Vrdlovec, Borut Petrović Jesenovec, Slavica Jesenovec Petrović
prevod dela: Narration in the Fiction Film
Slovenska kinoteka, UMco, Ljubljana, 2012
24cm, 447 str., mehka vezava
ISBN: 978-961-6803-38-0
zbirka Filmski priročniki in posebne izdaje
redna cena 24,90
http://www.bukla.si/?action=umco&cat_id=524&book_id=14250

Večina filmov pripoveduje zgodbe, vendar to počnejo na različne načine in pri tem uporabljajo različna sredstva. Pripoved v igranem filmu obravnava vprašanje naracije v filmski umetnosti z dveh vidikov, teoretskega in zgodovinskega. Potem ko pokaže posebnosti različnih teorij, Bordwell ponudi svoj pristop, ki preučuje tudi psihologijo filmske percepcije, način dojemanja filmske pripovedi ter gradnjo filmskega časa in prostora v funkciji pripovedi. Teoretsko in zgodovinsko pa je še posebej relevantna Bordwellova izčrpna in natančno razdelana tipologija filmskih pripovedi v okviru dveh velikih kategorij - »klasične« in »moderne« naracije, kjer avtor kot primere uporabi znane filme od Hitchcockovega Dvoriščnega okna do Bressonovega Žeparja. Pripoved v igranem filmu je eno temeljnih del sodobne filmske literature, napisano v nezapletenem, toda pretehtanem jeziku. Spodbudno in koristno je tako za preučevanje in razmišljanje o filmu kot tudi za njegovo ustvarjanje.

JELA KREČIČ, IVANA NOVAK, ur.
Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost
besedila: Darko Štrajn, Michael Cramer, Denis Valič, Katja Čičigoj, Lenart J. Kučić, Melita Zajc, Ivana Novak, Eva Vrtačič, Boštjan Narat, Jela Krečič, Blaž Ilc, Fredric Jameson, Slavoj Žižek, Robert Pfaller, Gregor Moder, Matjaž Ličer, Dušan Rebolj, Nina Cvar, Nina Jerman, Dare Pejić, Alvise Sforza Tarabochia, Mirt Komel, Tadej Troha, Matic Majcen, Neil Young, prevodi: Maja Lovrenov, Tadej Troha
Zbirka Jesenska filmska šola, Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011, 21 cm, 413 strani, filmografija, bibliografije, povzetki v slovenščini in angleščini, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-67-9
redna cena: 25,00 € / cena s popustom: 17,50

Zakaj se serije nočejo končati? Zakaj jih kar naprej gledamo? Kateri so vrhunci tv-serije, kje se serije kljub neutrudnemu boju proti koncu vendarle končajo in kako sploh pojasniti užitek v gledanju tv-serij? Nemogoče je spregledati, da so sodobne tv-serije postale prostor narativnih in vizualnih eksperimentov, ki naslavljajo najširše občinstvo. Še več, postale so osrednji kulturni produkt in zdi se, da vse bolj zasedajo tudi mesto, ki ga je v 20. stoletju užival film. A čeprav gre za resnično popularni fenomen, ki zadeva vsakodnevno eksistenco velike množice ljudi, pa tudi duha časa, so ti novi in vplivni kulturni teksti večinoma sprejeti brez kritične refleksije. Zbornik Jesenske filmske šole, ki prinaša izvirne prispevke petindvajsetih domačih in tujih teoretikov, posvečene sodobni TV seriji, analize njenih kulturnih, družbenih in estetskih določil ter podrobne študije posameznih serij zadnjih let (od vrhuncev v žanrih sitcoma in kriminalke, do velikih tv dram, kot sta The Wire in Mad Men), tako predstavlja poskus zakoličiti začetek kritične razprave na tem področju.

BRANKO VUČIĆEVIĆ
Paper movies
prevedla: Maja Lovrenov
prevod dela: Paper movies
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011
21 cm, 135 strani, čb fotografije, broširano
ISBN 978-961-6417-68-6
zbirka Kinotečni zvezki
redna cena: 18,00 € / cena s popustom: 12,60

Branko Vučićević je eden osrednjih tvorcev novega jugoslovanskega filma: kot filmski kritik, teoretik, scenarist, koscenarist in neumorni iniciator je sodeloval z legendarnimi avtorji, kot so Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Bato Čengić, kot scenarist dveh filmov Karpa Godine (Splava Meduze in Umetnega raja) pa je močno zaznamoval tudi slovensko filmsko zgodovino. Paper Movies predstavlja prvo domače srečanje z igrivo in lucidno mislijo vsestranskega erudita, cinefila, zlasti pa tudi poznavalca zgodovine avantgardnih gibanj: slikovita knjižica, ki z metodo filmsko-literarnega kolaža zariše obrise svojevrstnega »kina z drugimi sredstvi«, ki se zaključuje in nadaljuje v mediju tiskane besede.

PAVLE LEVI
Razpad Jugoslavije na filmu: Estetika in ideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu
prevod: Maja Lovrenov
prevod dela: Raspad Jugoslavije na filmu
Slovenska kinoteka, Društvo za širjenje filmske kulture Kino!, Ljubljana 2011
21 cm, 174 strani, čb fotografije, filmografija, broširano
ISBN 978-961-6417-62-4
zbirka Imago
redna cena: 18,00 € / cena s popustom: 12,60

Razpad Jugoslavije na filmu je v mednarodnem merilu eno redkih del, ki se podrobno posveča kompleksnemu razmerju med estetiko in ideo­logijo v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu, zlasti v obravnavah in prikazih posameznih nacionalnih identitet ter medetničnih odnosov. Knjiga poskrbi za kritično branje izbranih primerov, ki segajo vse od prepoznavnih in tudi kontroverznih filmskih del pretekle in polpretekle zgodovine (avtorjev, kot so Dušan Makavejev, Želimir Žilnik, Emir Kusturica, Srđan Dragojević), do subkulturnih stvaritev bosanskega pop-art gibanja Novi primitivizem, amaterskih video posnetkov hrvaških vojnih veteranov, dokumentarcev, ki orisujejo psihološke učinke socialistične države, do medvojnih produkcij, ki so neposredno služile podžiganju etnonacionalističnih strasti in šovinističnih politik v prostorih nekdanje Jugoslavije. Slovenska izdaja prinaša tudi novejše zapise avtorja, ki dopolnjujejo in razširjajo polje obravnave.

»S to knjigo je sodobni film nedvomno izgubil svojo politično nedolžnosti. Še bolj kot tistim, ki jih zanima film danes, je knjiga namenjena vsem, ki želijo razumeti izbruhe etničnega nasilja – in našo soodgovornost zanje. V Levijevi knjigi ni nedolžnih očividcev!«
Slavoj Žižek

ANDREJ ŠPRAH
Vračanje realnosti: novi realizem v sodobnem filmu
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011
21 cm, 333 strani, bibliografija, filmografija, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-66-2
zbirka Kino-raziskave
redna cena: 20,00 € / cena s popustom: 14,00




Filmska ustvarjalnost in njena refleksija sta v zadnjih dvajsetih letih doživeli vrsto pomembnih premikov, ki so na eni strani posledica razmaha digitalnih tehnologij, na drugi pa odražajo premeščanje inventivnosti iz tradicionalnih filmskih centrov v območja, ki so še nedavno sodila na njihovo obrobje. Samostojna študija filmskega teoretika Andreja Špraha analizira pojavnost novega filmskega realizma ter njegove politične in emancipatorne potenciale. Fenomen revitalizacije realizma predstavlja enega ključnih procesov aktualne filmske ustvarjalnosti, ki se osredotoča na obravnavanje razmerja človeka in sveta. Realistična zavzemanja prihajajo še zlasti do izraza v tistih analizah položaja posameznika v svetu, ki jih opredeljuje boj za pravice samoodločanja in svobodnega izražanja. Raziskava se tako fokusira na tri osnovne koncepte vračanja realnosti v sodobni film: novi realizem, neominimalizem in tretji film. Preko analize njihovih vidikov po eni strani odkrivamo specifične oblike odporništva, s katerimi lahko filmska umetnost prispeva k spremembam v razmerju človeka in sveta. Po drugi strani pa se ponovno soočamo tudi z enim ključnih mislecev filmskega realizma Andréjem Bazinom in skozi vrsto branj njegovega teoretskega opusa preučujemo poglavitne koncepte, s katerimi aktualna filmska refleksija pristopa k perečim zagatam reprezentacije realnosti. 

FREDRIC JAMESON
Filmska kartiranja
prevod: Luka Arsenjuk in Maja Lovrenov
izbor in spremna beseda: Luka Arsenjuk
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011
22 cm, 235 strani, bibliografija, filmografija, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-69-3
zbirka Imago
redna cena: 20,00 € / cena s popustom: 14,00


Filmska kartiranja združujejo doslej še neprevedene klasične študije o filmu ter množični kulturi iz bogatega teoretskega in esejističnega arzenala Fredrica Jamesona, slovitega ameriškega literarnega komparativista in kritičnega teoretika kulture. Jamesonovi eseji predstavljajo enega redkih sodobnih primerov marksistične kritike filma, tradicije, ki si je film prizadevala osvojiti kot pomemben problem za kritiko ideologije, zgodovinsko analizo in politični boj. Segajo od konca 70-ih let do sredine preteklega desetletja in se vidno posvečajo spremembam v določilih filmskega realizma, specifičnim narativnim oblikam, ki zaznamujejo postmoderno dobo, ter tudi prizadevanjem, da bi začrtali nove oblike dojemanja globalnega in perifernega v okviru svetovnega sistema. Prek enciklopedične analize, ki obsega tako dela dominantnega, hollywoodskega načina filmske produkcije, kot tista, ki prihajajo z »obrobij« in ki vključuje tako književnost kot plastične umetnosti, tako vprašanja množične kulture kot političnih procesov, nam Jamesonova filmska kartiranja omogočajo razumeti vlogo filmske umetnosti v zgodovinskem trenutku globalnega kapitalizma.
METKA DARIŠ, ur.
Nebo za filmske zvezde – katalog stalne razstave Muzeja slovenskih filmskih igralcev
besedila: Marcel Štefančič, jr., Lilijana Nedič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011
22 x 15 cm, 56 strani, barvne in čb fotografije, broširano-šivano
ISBN 978-961-6417-64-8
redna cena: 8,00 € / cena s popustom: 5,60

Katalog stalne razstave Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači je izšel ob njegovem odprtju. Sledi stalni postavitvi, ki je posvečena igralski umetnosti in na kateri je s prikazom muzejskih eksponatov, vizualnih gradiv in z živimi pripovedmi prikazan postopek in nastajanja igralskih kreacij. Katalog bralca popelje od galerije igralk in igralcev preko postopka oblikovanja filmskega lika in snemanja filma do življenja s filmom. Bralci se seznanijo z vlogo, ki jo imajo igralci kot zaščitni znak filma pri predstavljanju filma v javnosti. Katalog je obogaten z barvnim in črno-belimi fotografijami razstavljenih eksponatov. V uvodnih besedilih Marcel Štefančič, jr. razmišlja o slovenskih filmskih zvezdah, kustosinja razstave Lilijana Nedič pa poda kratek oris zgodovine slovenskih filmskih igralcev.

Poklon Majdi PotokarPoklon Majdi Potokar
uredila: Lilijana Nedič
besedilo: Nerina T. Kocjančič
Slovenska kinoteka, Ljubljana 2011
22 x 15 cm, 40 strani, čb fotografije, filmografija, biografija, speto
ISBN 978-961-6417-63-1
zbirka Poklon
redna cena: 6,50
cena s popustom: 4,40 

Majda Potokar (1930–2001) velja za eno najpomembnejših slovenskih igralk. Leta 1952 je diplomirala na Akademiji za igralsko umetnost in se isto leto pridružila ansamblu SNG Drama v Ljubljani, ki mu je ostala zvesta do upokojitve leta 1990. Nastopila je v 23 celovečernih igranih filmih ter številnih televizijskih dramah in nadaljevankah. Na filmu je debitirala leta 1948 v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Med njene najpomembnejše igralske dosežke sodijo vloge, ki jih je ustvarila v filmih: Samorastniki (1963), Lažnivka (1965), Rdeče klasje (1970), To so gadi (1977), Ne joči, Peter (1964), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983). Za njih je prejela številne nagrade: na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju dvakrat zlato areno (Samorastniki, Lažnivka), enkrat srebrno areno (Rdeče klasje), na Festivalu Filmska srečanja v Nišu nagrado cesarica Teodora (Rdeče klasje) ter na Tednu domačega filma v Celju nagrado za igralko leta (To so gadi) in priznanje Metod Badjura z diplomo (Trije prispevki k slovenski blaznosti).

V publikaciji Nerina T. Kocjančič oriše njene filmske in televizijske vloge, publikacijo pa dopolnjujejo biografija in filmografija ter bogato slikovno gradivo.

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 | Filmography of Slovenian Feature Films 1931–2010
uredil: Samo Rugelj
prevodi: Igor Žužek et al.
Slovenska kinoteka, UMco, Ljubljana, 2011
24 cm 836 str., čb fotografije, dvojezična izdaja (slovenščina, angleščina), bibliografija, trda vezava
ISBN: 978-961-6803-19-9
zbirka Filmski priročniki in posebne izdaje
redna cena 49,90
http://www.bukla.si/?action=umco&cat_id=524&book_id=5485

Ob osemdesetletnici prvega slovenskega celovečernega filma izhaja integralna in dvojezična Filmografija slovenskih celovečernih filmov, ki zajema filme od V kraljestvu Zlatoroga (1931) pa vse do filma Oča (2010). Osrednji del knjige kronološko predstavlja 205 slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v tem obdobju posneti ali povečani na 35-mm filmski trak. Ta sklop dopolnjujejo tudi portreti vseh dosedanjih slovenskih režiserjev celovečernih filmov. Sledi obsežna študija Zdenka Vrdlovca »Zgodba o slovenskem filmu«, ki podaja izčrpen kritiški in tematski pregled slovenskih celovečernih filmov. V nadaljevanju to študijo (tudi podatkovno) podkrepi »Oris filmske produkcije na Slovenskem«, ki ga je napisala Lilijana Nedič. Knjiga poleg tega vsebuje še različna kazala, ki lajšajo iskanje po filmih in njihovih ustvarjalcih ter producentih. Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–2010 je  obvezna knjiga tako za vse ljubitelje slovenskega filma kot za tiste, ki se z njim ukvarjajo poklicno.