prikaz novice

5. FeKK/FeKK SLAVJE

(Ženske) znotraj in onkraj tradicije

Praznično peto edicijo festivala FeKK spremlja tudi jubilejna petdeseta obletnica Slovenskega filmskega arhiva. Letos tako praznujeta skupaj, s pražnjim programom kratkih perforiranih celuloidov, s katerih se bodo na kinotečnem platnu odvrteli prizori slavljenja. Praznovanja rojstnega dne, nazdravljanja preteklim razvojnim uspehom, proslavljanja nacionalne identitete in (sprevrženih) tradicionalnih običajev. Med brskanjem po katalogu filmov Slovenskega filmskega arhiva in iskanjem slave vrednih trenutkov smo odkrili, da več filmskih trakov hrani tudi spomin na prav poseben razlog za veselje v nekdanji skupni državi – na z današnje perspektive nepričakovano avantgardne politike enakosti spolov. S posebnim tematskim sklopom se tako poklanjamo tudi ženskam socializma nasploh in (manj vidnim) slovenskim filmskim ustvarjalkam posebej.

Izbor filmov, ki sovpadajo s temo praznovanja per se, povezuje paleto različnih prazničnih običajev, ki jim je skupen spomin na prelomnice. Za mnoge najpomembnejši mejnik v letu predstavlja rojstni dan; prihajajoči osebni praznik spremljajo nečimrnost in pričakovanja, ki pa niso vselej neupravičena. Nasproti intimnim praznovanjem stojijo javne proslave in komemoracije, ki obeležujejo spomin na tramvaj ali pa ki na prvomajski paradi po ulicah Ljubljane in spremljavi močnih vzklikov množice slavijo nacionalno identiteto ob poudarjanju napredka.

Program se ozira predvsem v domačo folklorno kulturo, katere najbolj zvest predstavnik je tradicionalno praznično oblačilo. Narodna noša je zaščitni znak prireditev, kjer se cedi svinjska mast in točita vino in pivo ob ekscesnem poskakovanju na divje zvoke harmonike. Poleg veselic in ostalih običajev veseljačenja, kjer je protokol praznovanja vnaprej znan, velja izpostaviti tudi patologijo konvencionalnega poročnega obreda. »Najsrečnejši dan« mladih zaljubljencev se začne povsem običajno; medtem ko mama nevesto za zaprtimi vrati opozarja na trnovo pot, po kateri bo stopala od tega dne naprej, se pri ženinu že zbirajo svatje, nazdravljajo in se pripravljajo na šrango, s katero bodo kupili nevestino dekliškost. Igrani film, ki bo sklenil praznični program, se s stopnjevanjem klišejev posmehuje poročnemu slavju, jih sprevrže v slikovit eksces in s tem razkriva izprijenost svatbenih običajev.

Za protiutež slavnostnim manifestacijam, kjer so ženske bodisi obrobne figure ali opazovalke bodisi neveste, ki jih je treba ugrabiti v zakonski stan, predstavljamo podobe, ki tematizirajo spolne vloge in slavijo celostno družbenoekonomsko emancipacijo žensk in svobodno spolnost. Socialistična Jugoslavija je s progresivnimi ukrepi želela ženske razbremeniti njihove tradicionalne vloge v družini, začenši z uvedbo volilne pravice in s spodbujanjem izobraževanja, zlasti pa s svežnjem naprednih zakonov o splavu, ločitvah, porodniških dopustih in razvejano mrežo javnih institucij. Kljub načrtnemu osvobajanju iz zasebne sfere se vsi stereotipi niso razblinili – že res, da je bila socialistična ženska prej delavka kot mati, pa vendar je pri delu zasedala primarno ženske poklice in doma skrbela za gospodinjstvo. 

Izbor filmov odraža omenjene ambivalentnosti obdobja – na eni strani slavi enakost in enakopravnost socialistične žene, na drugi pa reproducira reprezentacije, ki so nam še danes vse preveč domače. Tako dokumentarni kot igrani in eksperimentalni filmi se poklanjajo delu žensk v preteklosti in v tedanji sodobnosti: tudi takšnemu, kot je recimo prostitucija, ki ga uradne predstavitve poklicnih možnosti za dekleta niso ponujale. Obenem razmišljajo o tem, kaj opredeljuje žensko in kaj moškega in kakšne odnose lahko oblikujeta. Poseben žanr predstavlja EPP, ki mestoma poseže v program in ki, tako kot danes, nemara najlepše ponazarja subtilne spolne norme onstran državne ali umetniške produkcije. 

Da popolne enakosti na vseh področjih niso zares dosegli, dokazujejo imena avtorjev, podpisanih pod naš nabor – sami fantje. Zato se s programom poklanjamo vsem filmskim delavkam, ki so sodelovale pri njihovem ustvarjanju: montažerki Darinki Peršin, prostitutki in igralki Slavici Smolek, snemalki Veki Kokalj, umetniški vodji Đurđici Flere, montažerki Jeleni Robinik, igralki Jani Šmid, Mariji Makarovič, Nedi Vilar in vsem drugim, ki niso navedene v špicah filmov in filmografskih podatkovnih bazah. Slava jim!

Nadja Šičarov, Antonija Todić