arhivirana novica

Razstava: Silvan Furlan (1953 - 2005)

   >>> Ogled razstave

Silvan Furlan se je rodil 4. septembra 1953 v Postojni. Zgodnje otroštvo je preživel na Brjah in tam končal tudi tri razrede osnovne šole. Družina Furlan se je nato preselila v Slokan, kjer je končal osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Novi Gorici in z odliko maturiral leta 1972. Ljubezen do filma je gojil vse od osnovnošolskih let, saj je že kot najstnik začel obiskovati Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Želel si je študirati na Filmski akademiji v Beogradu, vendar se je takoj po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1976 diplomiral iz umetnostne zgodovine, leta 1981 pa iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Istega leta se je redno zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, kjer se je ukvarjal predvsem z založniško dejavnostjo. V šolskem letu 1983/84 je bil na podiplomskem študiju na Visoki šoli za socialne komunikacije pri Katoliški univerzi v Milanu, kjer je opravil specializacijo iz filmske teorije in zgodovine. Leta 1996 je ustanovil Slovensko kinoteko, ki jo je vodil do svoje smrti. Umrl je v Ljubljani, 22. aprila 2005. 

Filmska publicistika
S pisanjem o filmu se je preizkusil že kot gimnazijec, pozneje je pisal filmske članke za Tribuno, Radio študent, Mladino, Delo, Dnevnik in revijo Dokumenti. Največ filmskih kritik, intervjujev in esejev je objavil v reviji Ekran, kjer je bil od leta 1982 do 1990 tudi glavni urednik. Napisal je monografijo o italijanskem filmskem režiserju Robertu Rosselliniju (Kinotečni zvezki, 1984), številne eseje pa je objavil v knjigi o pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu in v zbornikih: V kraljestvu filma, 40 udarcev, Slovenske filmske zvezde, Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931–1993, Montaža, Filmska komedija, Blade Runner, Avdio-vizualni mediji in identitete ... Njegovi eseji o filmu so bili prevedeni v srbski oziroma hrvaški jezik, študije o zgodovini slovenskega filma pa v angleški, nemški, italijanski in francoski jezik. Ob pisanju je posebej pomembno njegovo uredniško delo. Leta 1980 je postal urednik za film pri Enciklopediji Slovenije, leto pozneje pa je ustanovil in nato urejal knjižno zbirko Slovenski film pri Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju. Bil je soustanovitej zbirke Imago pri reviji Ekran (1985), mednarodnega kolokvija in knjižne zbirke Jesenska filmska šola ter Film Art Festa mednarodnega festivala avtorskega filma (1990). Leta 1995 je postal urednik nove serije Kinotečnih zvezkov, ki je začela izhajati pri Slovenski kinoteki. S sodelavci je pripravil tudi posebni publikaciji o široko odmevnem odkritju dveh pomembnih filmov iz svetovne filmske zgodovine (Ko sem bil mrtev Ernsta Lubitscha in Prvi znaki starosti Franza Hoferja). 

Filmski opus
Skrivno željo po dejavnem sodelovanju pri ustvarjanju filmov je delno izpolnil v študentskem obdobju. V Novi Gorici je skupaj z Jožetom Dolmarkom vodil filmsko vzgojo in bil mentor pri filmskem ustvarjanju najmlajših, v profesionalno filmsko produkcijo pa se je vključil sredi osemdesetih let. Napisal je scenarije za dokumentarne filme Avgust Cernigoj (režija Franci Slak, 1986), Enfant terrible (režija Damjan Kozole, 1990), Rojstvo naroda (režija Franci Slak, 1992), Neme podobe slovenskega filma (režija Damjan Kozole, 1995). Bil je dramaturg pri filmu Vincija Vogua Anžlovarja Babica gre na jug (1990) in sodelavec pri scenarijih za celovečerne filme Ko zaprem oči (režija Franci Slak, 1993), Ekspres, ekspres (režija Igor Sterk, 1996) in Stereotip (režija Damjan Kozole, 1996). Leta 1998 je režiral svoj dokumentarno-igrani prvenec o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini z naslovom Deklica s frnikulami. 

Slovenska kinoteka
Kot član programskega sveta Dvorane kinoteke v Ljubljani je že na začetku osemdesetih let začel opozarjati na nujnost ustanovitve avtonomne slovenske kinotečne institucije, vendar je ta ideja naletela na gluha ušesa. Ko je leta 1991 skupaj z Zoranom Pistotnikom pripravil študijo o reorganizaciji kinematografske infrastrukture na Slovenskem, je kot integralni del vanjo vključil proces institucionalizacije kinotečne dejavnosti na Slovenskem. V letih od 1991 do 1993 je kot predstavnik Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja pomagal Zorici Kurent, vodji dvorane kinoteke, vsaj v minimalnih okvirih izpeljati kinotečni program v Ljubljani in sodeloval pri prehodni priključitvi takrat "brezdomne" dvorane Kinoteke k Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju. Kot predstavnik ministrstva Republike Slovenije v filmskem komiteju Sveta Evrope za pripravo praznovanja stoletnice filma je bil zadolžen za koordinacijo praznovanj v Republiki Sloveniji. Eden glavnih ciljev tega praznovanja je bila tudi ustanovitev Slovenske kinoteke. Leta 1994 je z mlado ekipo kinotečnih zanesenjakov začel z delom Slovenske kinoteke v ustanavljanju, ki je 10. oktobra 1994 odprla vrata z bogatim kinotečnim programom. Spomladi naslednjega leta je pripravil "Elaborat o institucionalizaciji kinotečne dejavnosti na Slovenskem", hkrati pa v sodelovanju s službami na ministrstvu sprožil vse ustrezne formalne postopke za institucionalizacijo Slovenske kinoteke. 9. avgusta 1996 je bil s sklepom Vlade R Slovenije ustanovljen novi javni zavod Slovenska kinoteka, ki je že leta 1998 postal član Mednarodne zveze filmskih arhivov. Silvan Furlan je postal prvi direktor mlade ustanove. Na začetku svojega drugega mandata, leta 2002, se je udeležil kongresa Mednarodne zveze filmskih arhivov v Seulu in odločilno pripomogel k potrditvi kandidature mesta Ljubljana za 61. kongres zveze. Za nosilca kongresa sta bila določena Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS in Slovenska kinoteka. Naslednji dve leti je Silvan Furlan intenzivno delal na pripravah za kongres, ki pa ga zaradi nenadne smrti ni dočakal. Udeleženci kongresa so se njegovemu delu na filmskem področju poklonili tako, da so svoje strokovno srečanje posvetili Silvanu Furlanu. 

Nagrade in priznanja
1981: Zlata ptica za publicistično in muzealsko dejavnost na področju filma
1989: Župančičeva nagrada za uredniško in soavtorsko delo pri zborniku V kraljest
vu filma 1985–1994: več priznanj Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za uredniško in soavtorsko publicistično delo o slovenskem filmu
1995: Zlata ptica za filmsko področje (skupaj z ekipo Slovenske kinoteke v ustanavljanju)
2000: častni član francoskega mesta Montpellier, priznanje za pripravo retrospektive slovenskih filmov
2005: Nagrad
a mesta Ljubljana za leto 2005 kot ustanovitelju in direktorju Slovenske kinoteke 

Kolofon
Razstavo je pripravila: Lilijana Nedič | fotografije: arhiv Slovenske kinoteke in osebni arhiv Silvana Furlana | oblikovanje: Metka Dariš in Tomaž Perme | tisk: Matformat | 2005

Naslovna fotografija
Tomaž Perme (arhiv Slovenske kinoteke)